Oba sta si domala že v prvi polovici na vmesnih letečih ciljih kroženja pa ulicah Šenčurja nabrala neulovljivo prednost v točkah. Novakova je ubogala taktiko Gorazda Penka. Zrimšek je najboljša sprinterja Perutnine Mateja Marina in vsestranskega Mitjo Mahoriča (Adria Mobil) premagoval v sprintu. Šele proti koncu sta z zmagovalnega odra izrinili drugega Savčana Vlada Kerkeza, lanskega zmagovalca.

Vlak kranjske Save je pod taktirko Mateja Stareta peljal s švicarsko natančnostjo. Zmaga Zrimška, s katero je le nadaljeval slavje kluba iz šenčurskega predmestja, je bila tudi simbolično darilo novemu športnemu direktorju, ki je za ogrevanje odpeljal uvodni poslovilni krog. V zahvali navijačem mu je kar pošteno zadrgetala beseda slovesa, čeprav je trdil, da zaradi mraza. "Odpeljali so tako, kot smo se dogovorili. Mezgeca sem postavil kot zadnjega v vlak, ker je tudi izredno hiter in je vajen tudi s krosa takih pospeševanj," je pojasnjeval nekdanji reprezentant Matej Stare.

Dirko je zaznamovala velika povprečna hitrost, skoraj 47 kilometrov na uro. Vsi štirje veliki domači klubi so imeli svojo računico, tudi hrvaška ekipa Loborika, ki jo vodi Srečko Glivar. Med "legionarji" sta se na startu pojavila Matic Strgar in slovenski prvak ter junak Roubaixa Gorazd Štangelj. Na veliko veselje navijačev se je v zaključku postavil tudi na čelo. Že pred dirko je naredil dopoldanski trening (50 kilometrov) in se še s kolesom pripeljal v Šenčur, kar je zneslo že krepko čez 200 kilometrov. "Prve kroge sem bil kar pošteno zadaj, na elastiki. Res je letelo," je priznal Gorazd Štangelj, za kogar je bila to priprava na etapne dirke Trentino, Romandijo in italijanski Giro. "Do konca maja bom pet dni doma," je dodal Štangelj.

Kot gledalca, ki bi sicer raje vrtela pedala, sta navijala Jure Kocjan, ki se je na željo delodajalcev vzdržal tveganega kriterija zaradi padcev, in Grega Bole. "Prihajam skoraj iz bolnišnice, ne morem ležati doma. V Belgiji sem staknil zahrbten želodčni virus, lahko bom začel dirkati šele junija. Enako kot lani," je že z nasmehom na obrazu, a še antibiotiki v žilah pojasnil ob šenčurskem spektaklu Grega Bole.

Kriterij je zaporedje številnih sprintov. Zrimšek je v enem od njih dosegel maksimalno hitrost kar 68 kilometrov na uro. "Kriterij izgleda preprost in lahek, vendar je izredno zahteven s tremi pospeševanji na krog praktično z ničle, kar se v 50 krogih nabere. Pihal je še nasprotni veter na odprti cesti. Pripravljen sem bolje kot lani v tem času. Glavna meseca zame bosta junij in julij. Če bo res uvodna etapa dirke po Sloveniji kronometer v Ljubljani dolg osem kilometrov, mi bi to kar ugajalo," je dodal Zrimšek, ki je dolgo veljal za zlatega dečka slovenskega kolesarstva, zdaj pa se znova vrača na veliko sceno.

"Bili so močni, premočni za nas. Težko je taki ekipi priti mimo. Več se ni dalo. Midva z Marcom Hallerjem (zamejec s Koroške je dobil zadnji prestižni sprint, op. a.) nisva zmogla nabirati točk, reševal naju je Mitja Mahorič," je po dirki priznal tudi Blaž Jarc, ki velja za pravo lokomotivo, v kateri je še v zavetrju voziti težko.