Krovna tema letošnjega srečanja bodo inovacijski ekosistemi: prepoznavanje ključnih akterjev odprtega inoviranja - na lokalni, regionalni in globalni ravni - in za implementacijo tovrstnih iniciativ potrebnih orodij, projektov, posameznikov ter skupin.

Velik poudarek srečanja bo zato na pomenu med seboj različnih, a dopolnjujočih se iniciativ. Prav to naj bi povečevalo in izboljševalo socialni kapital ter opazneje prispevalo k progresivnim spremembam v družbi na poti odprtega inoviranja.

Slovenija se vse bolj zaveda pomena inovacij

InCo gibanje se je v petih letih svojega obstoja iz začetne iniciative promocije inovacijskega novinarstva kot ključnega za gradnjo inovativne družbe razvilo v vodilnega slovenskega glasnika inovativnosti.

Svoja prizadevanja za razvoj in napredek tako slovenske kot globalne družbe udejanja predvsem skozi organizacijo številnih aktivnosti v različnih sferah družbe, z njihovim povezovanjem in spodbujanjem komuniciranja na področju inoviranja.

"Suvereno lahko trdim, da se je v Sloveniji na področju inovativnosti od leta 2006, ko smo začeli InJo (inovacijsko novinarstvo) in kasneje InCo (inovacijsko komuniciranje) aktivnosti, pa do danes veliko spremenilo na bolje. Ko rečem veliko, bi najprej rada izpostavila medije - povsod so prisotne zgodbe o podjetniških prebojih, inovativnosti, pisanje je vse bolj strokovno, vsebine zanimive. Drugo področje je vse boljše razumevanje razlik med invencijo in inovacijo, kar velja za podjetja, prvi zametki razumevanja pa se kažejo tudi že v javnih razpisih. To se mi zdi zelo pomemben premik, saj za seboj potegne celotno inovacijsko kulturo in odnos do inovacijskih procesov, ki se ne zaključujejo več v proizvodnji ali v laboratoriju, ampak na trgu," z zadovoljstvom ocenjuje stanje inovativnosti v slovenski družbi mag. Violeta Bulc, pobudnica in ustanoviteljica InCo gibanja.

Država lahko inovacijsko okolje še izboljša

Slovenska podjetja inovativnost kot vzvod dodane vrednosti, še zlasti na področju storitev, organizacijskega inoviranja in družbenih inovacij, ozaveščajo vse močneje, še ugotavlja sogovornica, ki pa hkrati opozarja, da ima po drugi strani država še kar nekaj manevrskega prostora za izboljšanje inovacijskega okolja.

"Še vedno čutimo pomanjkanje vpliva inovacijske kulture in pristopov na strukturni ravni ter na nivoju lokalnih skupnosti. Prav to je poudarek letošnje mednarodne InCo konference: iskanje novih modelov za razvoj inovacijskega ekosistema, novih stilov vodenja, organiziranja, novih tipov odnosov in povezovanj. Veseli smo, da smo kot govorce uspeli pritegniti predstavnike petih držav, še več držav pa bo zastopanih med udeleženci."

Na vprašanje, kako na inovativnost v družbi vpliva aktualno gospodarsko stanje in kako bodo na konferenci osvetlili tudi ta vidik, pa Bulčeva še odgovarja: "Kriza je pustila posledice v odnosu do inovativnosti v tistih podjetjih, ki so že tako in tako v krizi. Morda je prav njihov odnos do inovativnosti eden od vzrokov za težave, saj so ena ključnih ovir za napredek običajno statične strukture. Te hromijo podjetja in jim ne dovoljujejo hitrega prilagajanja in odzivnosti. Glavni poudarek letošnje InCo konference bo tako ravno na razlikah med statičnimi in dinamičnimi sistemi, vedenju slednjih in o novih oblikah vodenja. Razmišljanja pa bodo podkrepljena tudi s konkretnimi primeri iz prakse in prvimi izkušnjami delovanja v dinamičnih strukturah."