Vse bolj pa je tudi jasno, da bo kakovost življenja odvisna predvsem od tega, kako močno oporno palico ji bodo zagotovile države članice z doseganjem stabilnosti in vzdržnosti pokojninskih sistemov. Njihova reforma je med glavnimi temami evropskih institucij, vroča pa je tudi v Sloveniji.

Evropa, če jo primerjamo s starostjo sodobnega človeka, je pravzaprav šele dobro vstopila v zrela leta. Leta 2009 je bila povprečna starost v državah Evropske unije 40,6 leta, do leta 2060 naj bi se dvignila na 47,9. Ženske, ki so danes stare 65 let, naj bi povprečno živele še dobrih 20 let, moški iste starosti pa dobrih 17. Pričakovana življenjska doba se je v zadnjega pol stoletja močno dvignila, najbolj v naši državi in v Estoniji. Staranje 27 držav članic pa se širi s podobno hitrostjo kot vesolje. Delež starejših od 65 let, ki je lani znašal 17,4 odstotka, naj bi do leta 2060 dosegel 30 odstotkov, ta skupina ljudi pa bo v povprečju tudi vse starejša. Delež starejših od 80 let naj bi se do leta 2060 potrojil.

"Čas, v katerem živimo, nagrajuje najhitrejše. Tisti drugi, katerih korak ne zmore več slediti noremu tempu, prepogosto ostanejo zadaj, sčasoma potisnjeni na rob družbe ali v kot sobe. Šibkost, ki jo prinese zadnje obdobje življenja, ko oko že spet bolj nerazločno vidi, uho pa slabše sliši, ko so koraki spet okornejši in roke nemirne, nas dela neskončno odvisne in neskončno ranljive. Vsak dan znova nam tepta dostojanstvo, vsak nov dan je lahko le nova nema samota. Včasih tak dan mine v tihem, skoraj neslišnem joku in bolečini, včasih v neizpolnjeni želji po čisto navadni čaši vode, po kratkem razumevajočem klepetu, enem samem spodbudnem nasmehu," aplicira staranje populacije na življenje posameznika Janez Pezelj, generalni sekretar Rdečega križa Slovenije.

Ljudi, ki jih statistika po starostni lestvici opredeljuje kot odvisne, je in jih bo vse več. Količnik starostne odvisnosti, ki opisuje razmerje med starejšimi od 64 let in tistimi od 20. do 64. leta, je lani znašal 28,4 odstotka, do leta 2060 naj bi se povzpel na 58,5 odstotka. Še bolj zaskrbljujoč je količnik skupne odvisnosti. Sem spadajo mlajši od 19 let in starejši nad 64 let v primerjavi s populacijo vmesne starosti. Delež odvisnih je lani znašal 63,2 odstotka, leta 2060 pa naj bi jih bilo že 95,5 odstotka. To pomeni, da bo ob enem delovno aktivnem človeku ena oseba, ki je glede na starost opredeljena kot odvisna, pojasnjujejo v poročilu.

Med dobrimi novicami najnovejšega evropskega demografskega poročila je zagotovo posebnost Slovenije pri rodnosti. Smo drugi na evropski lestvici po rasti rodnosti v zadnjih šestih letih. Medtem ko je v Bolgariji rodnost med letoma 2003 in 2009 narasla od 1,23 otroka na žensko na 1,57, smo z rastjo rodnosti od 1,2 na 1,53 otroka na žensko v istem obdobju Slovenci na drugi stopnički. Evropsko povprečje je sicer pred tremi leti znašalo 1,6 otroka na žensko, leto kasneje so s povprečno 2,07 otroka prvo mesto zasedale Irke, drugo s povprečno dvema otrokoma Francozinje, tretje pa Britanke (1,96 v letu 2008). Pohvalimo se lahko tudi z najnižjo umrljivostjo novorojenčkov med državami članicami. Ta je pri nas leta 2009 znašala 2,4 promila, kar je precej manj od evropskega povprečja - 4,3 promila. Najpogosteje novorojenčki umirajo v Romuniji in Bolgariji.

Da so potomci naše največje bogastvo, se glede na statistične podatke v Sloveniji zelo dobro zavedamo - bolje kot drugod -, saj jim razmeroma dolgo nudimo streho nad glavo. Več kot 55 odstotkov mladih od 25. do 29. leta namreč pri nas še vedno živi pri starših. Podobno je tudi v Bolgariji, Italiji in na Malti. Veliko prej se mladi osamosvojijo v Franciji, na Nizozemskem in na Finskem, kjer jih v omenjenem starostnem obdobju pri starših živi le 15 odstotkov ali manj. Ob (pre)dolgoročni skrbi za otroke pa smo zanemarili poroke. S 3,2 poroke na tisoč prebivalcev smo na zadnjem mestu evropske lestvice. Najpogosteje se poročajo na Cipru (7,9 na tisoč prebivalcev) in na Poljskem (6,6 na tisoč prebivalcev). Se pa redkeje ločujemo od drugih Evropejcev...

Medtem ko se pri popravljanju demografske slike nekatere države lahko oprejo na migrante, to v Sloveniji ni mogoče. Število Slovencev, rojenih v tujini, je več kot dvakrat večje od števila tujcev, ki živijo pri nas. S staranjem se moramo torej sprijazniti. "Realna slika vsakdana starejših je prežeta z eksistenčnimi vprašanji, s povezovanjem enega konca meseca z drugim, s skrbjo za tekoče plačevanje položnic, z varčnostjo, ki jih siromaši, in z veliko materialno negotovostjo ter vse večjo odvisnostjo. Ni prav, da ljudje po štirih desetletjih predanega dela živijo v takih okoliščinah. In ni pravično, da ne živijo človeka bolj dostojno življenje, saj je dostojanstvo temelj človekovih pravic. Tudi ni prav, da z današnje perspektive gledano nekaj podobnega čaka tudi mlajše generacije. Nekateri, žal, izgubljajo vero v prihodnost, v smisel življenja v tej državi," o soočanju s staranjem razmišlja Pezelj.

Daljšanje pričakovane življenjske dobe za sabo potegne tudi daljšo delovno dobo oziroma kasnejše upokojevanje. Dvig starosti ob upokojitvi je po mnenju evropske komisije, ki spodbuja pokojninske reforme v članicah, ena od nujnih sprememb, ki bodo zagotovile vzdržne pokojninske sisteme. Pri nas se lahko ženske letos, pred morebitno pokojninsko reformo, upokojijo pri 57 letih ter 37 letih in pol pokojninske dobe, moški se lahko še naprej upokojijo pri 58 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe. Medtem ko so v Bruslju razmišljali o dvigu upokojitvene starosti na 70 let, so v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki združuje 32 gospodarsko najrazvitejših držav članic, prepričani, da bi morali dejansko starost ob upokojevanju do leta 2050 zvišati na okoli 66,5 leta za moške in skoraj 66 za ženske, če naj bi obdržali korak z napovedanim dvigom pričakovane življenjske dobe. V večini držav EU je upokojitvena starost za moške določena pri 62 do 65 letih, za ženske pa pri 60 do 65 letih.