Ta logika je menda vodila zgodovinarja in arhivista Petra Pavla Klasinca, člana strokovnega sveta Zavoda 25. junij in nekdanjega direktorja Pokrajinskega arhiva v Mariboru, ki te dni pompozno napoveduje knjigo, v kateri bo dokazal, da je Neodvisna država Hrvaška v letih 1941-1945 okupirala šest dolenjskih vasi na slovenski strani: Čedem, Rajec, Obrežje, Novo vas, Slovensko vas in Jesenice na Dolenjskem.

"Ko razmišljam o naslovu, se nagibam k uporabi besede 'okupacija'," pravi v Delu Klasinc, ki je preučil štiristo dokumentov iz druge svetovne vojne, da bi našel najstarejši zabeleženi mejni spor med Hrvaško in Slovenijo. In odkril, da so se vasi na Dolenjskem, ki so bile skupaj s preostalo Slovenijo na začetku vojne pod nemško okupacijo, z razmejitvijo tretjega rajha in NDH 13. maja 1941 naenkrat znašle v ustaški državi.

"O tem se v času Jugoslavije ni govorilo, prav tako se o tem ne govori danes, v Sloveniji. Objavljeni dokumenti bodo podlaga za zgodovinarje pri pisanju zgodovine, medtem pa bi morala Slovenija razmisliti o zahtevku Hrvaški za povračilo vojne škode," razkriva to mračno skrivnost gospod Klasinc, ki namerava zgodovinsko gradivo predstaviti pravnikom iz meddržavne komisije: "Kot zgodovinar sem to dolžan storiti, od njih pa je odvisno, kako bodo te informacije uporabili."

Hrvaška in Slovenija bosta tako dobili nov spor. Če ste se morda za trenutek ustrašili, da smo ostali brez sporov - nobene bojazni ni, dokler so tu marljivi paleoproblemologi, kot je Peter Pavel Klasinc.

In medtem ko bodo gospodje pravniki sestavljali tožbo proti Republiki Hrvaški zaradi okupacije šestih dolenjskih vasi, se bo Klasinc že zakopal v novo odkritje, manj znani primer okupacije iz leta 1936, ko je skupina uniformiranih Hrvatov zavzela pol hektarja slovenskega ozemlja, in to sredi Ljubljane. V beograjskih arhivih še danes hranijo dokument Nogometne zveze Kraljevine Jugoslavije z dne 8. novembra 1936, podroben zapisnik tekme zveznega prvenstva Ljubljana:Hajduk, na kateri so zmagali gostje z 1:0.

"O tem se ni govorilo ne v času Kraljevine Jugoslavije ne v času Titove Jugoslavije, prav tako se o tem ne govori danes, v Sloveniji," razkriva to mračno skrivnost gospod Klasinc, ki namerava zgodovinsko gradivo o tem incidentu predstaviti pravnikom iz meddržavne komisije: "Objavljeni dokumenti bodo podlaga za zgodovinarje pri pisanju zgodovine, medtem pa bi morala Slovenija razmisliti o zahtevku Hrvaški za povračilo škode."

In medtem ko bodo pravniki sestavljali tožbo proti Republiki Hrvaški zaradi okupacije leta 1936, se bo Klasinc zakopal v še en primer, tokrat štiriletne okupacije slovenskega ozemlja s strani Hrvaške.

Z dolgoletnim raziskovanjem bo dokumentirano dokazal, da so bile Ilirske province z glavnim mestom Ljubljana, ki jih je Napoleon ustanovil leta 1809, Avstrijci pa ukinili leta 1813, pravzaprav - hrvaška okupacija Slovenije. Poleg odkritja, da je bil vojaški sedež provinc v Karlovcu, bo z natančnim vpogledom v popis prebivalstva iz leta 1811 preštel, da je bilo od poldrugega milijona prebivalcev Ilirskih provinc Slovencev v ljubljanskem intendantstvu samo 460.116, Hrvatov v karlovškem in zadrskem pa kar 686.285.

"O tem se ni govorilo ne v času Napoleona ne v času Avstro-Ogrske ne v času obeh Jugoslavij, prav tako se o tem ne govori danes, v Sloveniji," razkriva to mračno skrivnost gospod Klasinc, ki namerava zgodovinsko gradivo o tem incidentu predstaviti pravnikom iz meddržavne komisije: "Objavljeni dokumenti bodo podlaga za zgodovinarje pri pisanju zgodovine, medtem pa bi morala Slovenija razmisliti o zahtevku Hrvaški za povračilo vojne škode."

In medtem ko bodo pravniki sestavljali tožbo proti Republiki Hrvaški zaradi okupacije ljubljanskega intendantstva leta 1809, se bo Klasinc že zakopal v še en, najzgodnejši primer okupacije slovenskega ozemlja s strani Hrvaške.

Z dolgoletnim raziskovanjem v arhivu bo namreč slovenski zgodovinar dokazal manj znan in slabo raziskan primer hrvaške okupacije slovenskega morja v dobi mezozoika, že proti koncu triasa, ko je z dvigom Jadranske karbonatne plošče z dna praoceana pred 224 milijoni let sredi slovenskega morja nastal pas kopnega iz klastičnih sten, ki so z območja današnje Hrvaške prešle globoko na slovensko ozemlje, vse do doline Soče.

Mezozojska hrvaška okupacija izhoda Republike Slovenije na odprti praocean je trajala polnih dvanajst milijonov let, vse do konca triasa, zaradi česar so slovensko ladjarstvo in industrija, še zlasti pa turizem in ribištvo utrpeli ogromne izgube.

"O tem se ni govorilo ne v času jure ne v času krede ne v času kenozoika, prav tako se o tem ne govori danes, v Sloveniji," razkriva to mračno skrivnost gospod Klasinc, ki namerava zgodovinsko gradivo o tem davnem pozabljenem incidentu predstaviti pravnikom iz meddržavne komisije: "Objavljeni dokumenti bodo podlaga za zgodovinarje pri pisanju najzgodnejše geološke zgodovine Zemlje, medtem pa bi morala Slovenija razmisliti o zahtevku Hrvaški za povračilo škode."