"Špekulacije", s katerimi se povezuje vstop Hrvaške in status kandidatke za Srbijo, so po njegovih besedah nevarne in škodljive za obe državi in tudi EU. "Ne moremo povezovati popolnoma različnih stvari," je poudaril v Evropskem parlamentu na parlamentarni razpravi o Balkanu.

Orban je prvi visoki evropski politik, ki je javno povedal, da se govori o tem, da bi bilo treba s končanjem pristopnega procesa Hrvaške k EU počakati na dodelitev statusa kandidatke Srbiji. V Bruslju se neuradno govori, da naj bi to želela Evropska komisija.

Predsednik Evropske komisije Jose Barroso, ki se je prav tako udeležil razprave o Balkanu v Evropskem parlamentu, je sicer danes poudaril znano stališče komisije, da je Hrvaška zgled in spodbuda za preostale države na Zahodnem Balkanu.

Orban je sicer pozneje na novinarski konferenci, na kateri je predstavil dosežke ob polčasu madžarskega predsedovanja EU, poudaril, da je širitev tisto področje, na katerem "imamo najresnejše težave". "Razmer ne morem dramatizirati, saj so že dovolj dramatične," je dejal.

Madžarski premier je povedal, da je podpora širitvi še nikoli v zadnjih 15 letih, odkar je bil prvič v Bruslju, ni bila nižja kot sedaj. Pri tem je izpostavil "zamude" v pogajanjih s Hrvaško. "Izjemno se trudimo, a ob tem se zaletavamo z glavo v zid," je ponazoril.

Madžarsko predsedstvo želi po njegovih besedah "združiti vse prijatelje širitve v en tabor". "Širitev ni le strošek, videti jo moramo kot potencial rasti," je še poudaril madžarski premier in izpostavil, da je treba o širitvi nenehno razpravljati, tudi na najvišji ravni.

Orban je na novinarsko vprašanje komentiral tudi zastoj Makedonije na poti v EU. Država je status kandidatke dobila decembra 2005, a še vedno ni začela pristopnih pogajanj, delno zaradi spora z Grčijo glede imena, delno pa zaradi notranjepolitičnih trenj.

"Makedonija je ena najtežjih vprašanj," je menil Orban. Položaj te države je po njegovih besedah "udejanjena absurdnost". To, da je država kandidatka, pa ne more začeti pogajanj, je po njegovem mnenju "zelo nesrečen" položaj.

Hrvaška vlada je poslala v parlament nov zakon o referendumu

Hrvaška vlada je danes v parlament poslala nov zakon o referendumu, v katerem predlaga, da bi bil referendum veljaven, tudi če se ga ne bi udeležila polovica vseh volilnih upravičencev, kot je veljalo doslej. Za tovrstne spremembe se je vlada odločila zaradi referenduma o članstvu Hrvaške v Evropski uniji.

Čeprav je največ pripomb na sedanji zakon o referendumu letelo, ker je potrebno zbrati najmanj deset odstotkov glasov volivcev za vložitev referendumske pobude oz. približno 450.000 podpisov volivcev, se je vlada odločila, da omenjenega praga ne bo spreminjala. Le podaljšali so čas za nabiranje podpisov s 15 na 30 dni.

Sicer pa se je vlada lani s sindikati zmenila, da bodo državljani na dan referenduma o vstopu v EU glasovali tudi o spremembah cenzusa za razpis referenduma. Referendumsko vprašanje naj bi se glasilo: "Ali ste za to, da je referendum treba razpisati, če ga bo zahtevalo 200.000 registriranih volivcev in da bo rok za zbiranje potrebnega števila podpisov 30 dni?".

Omenjeni referendum je bil del dogovora med vlado in sindikati, ki so lani zahtevali referendum o zakonu o delu in so zbrali 717.000 podpisov, kar je občutno več kot deset odstotkov volivcev. Sicer pa je ustavno sodišče zavrnilo referendum, ker je vlada medtem umaknila predlog spornega zakona.

Hrvaška vlada je napovedala, da bo referendum o članstvu v uniji najmanj 30 dni po podpisu pristopne pogodbe z EU. V Zagrebu načrtujejo, da bodo sklenili pogajanja z EU do konca junija ter da bo podpis pristopne pogodbe jeseni. V primeru, da Hrvaška pogajanj z EU ne bi sklenila v načrtovanem času do konca junija, so se vlada in sindikati dogovorili, da bodo referendumu o referendumskem cenzusu razpisali najpozneje do oktobra letos.

Minister uprave Davorin Mlakar je danes pojasnil, da so s predlaganimi spremembami želeli tudi znižati stroške referendumov. Dodal je, da bodo stroški referenduma o vstopu državljanov v EU približno 50 milijonov kun (6,8 milijona evrov). Vlada je lani opozarjala, da bi referendum o zakonu o delu stal več kot trikrat toliko ali 170 milijonov kun (23 milijonov evrov).

Mlakar je še dodal, da bodo popravili tudi pomanjkljivosti v postopku, da ne bi prišlo do zlorabe pravice do referenduma. Ko pobudniki izročijo potrebne podpise saboru, lahko parlament zahteva od ministrstva za upravo, da v roku od 30 dni preveri podpise, od ustavnega sodišča pa da preveri ustavnost referendumskega vprašanja.

Sabor ima rok od 120 dni za razpis referenduma potem, ko je sprejel zahtevo, sicer pa rok lahko podaljša na 120 dni od dneva, ko je dobil odgovore od ministrstva za upravo oziroma ustavnega sodišča.

Hrvaški državljani so bili na referendumu le enkrat in sicer ko so se odločali o neodvisnosti maja 1991. Potem so oblasti poostrile ukrepe za referendum iz strahu glede pobud za obujanje državnih zvez po vzoru bivše Jugoslavije. Tako ni uspela niti civilna pobuda za referendum o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško.