Kresalova je povedala, da na ministrstvu že od začetka tega mandata podpirajo idejo o čim tesnejšem sodelovanju s civilno družbo na področju migracij. Zavedajo se namreč pomena izmenjave različnih mnenj in vključevanja teh v oblikovanje politik.

V skladu s tem so se po njenih besedah odločili, da v okviru Evropske migracijske mreže pripravijo posvet z organizacijami, s katerimi je ministrstvo v preteklosti že sodelovalo in je njihovo delo povezano z migracijami. Vsebina posveta pa po mnenju Kresalove trenutno sovpada z aktualnimi temami, kot so krovni dokument s področja zaposlovanja migrantov in medkulturni dialog v Sloveniji.

Žiga Tomc z direktorata za migracije in integracijo na ministrstvu za notranje zadeve je povedal, da je cilj posveta vzdrževanje mreže nevladnih in civilnih organizacij, izmenjava stališč ter na tak način tudi krepitev dialoga.

V nadaljevanju je Tomc poudaril, da je od leta 2008 obveznost vseh držav članic EU, da ustanovijo Nacionalne kontaktne točke, ki služijo delu osrednje enote Evropske migracijske mreže. Pri teh točkah pa gre predvsem za medresorsko delovno skupino, ki poskuša pokriti vsa pomembnejša področja migracijske politike.

Generalna direktorica direktorata Gregorijeva je ob predstavitvi ključnih dosežkov migracijske politike poudarila, da so v letu 2009 najprej pripravili novelo o izbrisanih ter izdali dopolnilne odločbe. V tem letu so v skladu z integracijo tujcev začeli izvajati tudi programe medkulturnega dialoga, učenja slovenskega jezika ter seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo.

Po besedah Gregorijeve je bil v letu 2010 poudarek na noveliranju obstoječe zakonodaje. Sem spada zakon o mednarodni zaščiti, ki, kot pravi Gregorijeva, razširja obseg pravic osebam z mednarodno zaščito. Ob tem pa so spremenili tudi uredbo o integraciji tujcev, s katero se omogoča tujcem dostop do brezplačnih tečajev slovenskega jezika.

Gregorijeva je še dodala, da so v lanskem letu pripravili tudi spletni strani www.infotujci.si z vsemi potrebnimi informacijami za tujce ter stran Evropske migracijske mreže www.emm.si. Začeli pa so tudi projekt novega dovoljenja za prebivanje v Sloveniji v kartični obliki, ki ga bodo začeli izdajati predvidoma maja letos.

Letos pa je, kot pravi Gregorijeva, njihova prioriteta tudi nadgrajevanje registra tujcev, pripravljajo pa še posodobitev potnega lista za osebe z mednarodno zaščito.