Florjančičev pobeg spominja na najboljše vohunske romane, saj ga je pot iz Bleda, ki ga je 17. aprila leta 1943 zapustil s prijateljem, peljala prek avstrijskega Kitzbühela, kjer sta v nevtralno Švico pobegnila pod pretvezo smučarskega izleta, ki se je končal s tragedijo. Na Hahnenkammu, ki je bil znan po snežnih plazovih, sta tako uprizorila svoji smrti ter nato preko gorske meje vstopila v Švico.
Na Bled se je Florjančič vrnil več kot 50 let kasneje, medtem pa je po zaslugi svoje ustvarjalnosti večkrat ustvaril in zapravil bogastvo ter se družil z družbeno elito časa, ki ga je od nekdaj zanimala, kot je povedal v pogovoru za BBC.
Prvi uspeh je doživel že kmalu po prihodu v Švico, ko je patentiral tkalni stroj, ki so ga lahko uporabljali invalidi, recimo vojni ranjenci, in z njim zaslužil 100 tisoč švicarskih frankov.
"Bilo je dovolj za nakup treh razkošnih hiš,“ je povedal v pogovoru, a je velik del bogastva zapravil za življenje na visoki nogi v Davosu in Zürichu, kjer je tudi spoznal ženo.
Po koncu vojne je 13 let živel v Monaku, kjer je spoznal Ilhamija Huseina Pašo, sodelavca egiptovskega kralja Faruka. Sodelovanje s Pašo je privedlo do Florjančičevega izuma razpršilca za ustekleničene parfume, ki ga uporabljamo še danes. Leta 1963 pa se je preselil v Beljak, kjer je izumil plastične drsalke in plastični okvir za diapozitive.
"Na ulicah leži zlato, le izkopati ga je treba s pomočjo idej. Ideje so kot lopate,“ je povedal.
Vendar Florjančič ni imel vedno srečo z izumi. Patentiral je več kot 230 izumov, med njimi pa so tudi taki, ki jih je svet bolj ali manj spregledal. Spet druge ideje je opustil, le da bi se kasneje izkazale za velike uspešnice. Med te se vsekakor vpisuje avtomobilska zračna blazina, ki jo je skiciral že leta 1957, a mu ni uspelo ustvariti prototipa, ki ne bi eksplodiral.
Podoben neuspeh se mu je primeril tudi s plastično zadrgo, ki jo je izumil leta 1948, a se je ta med likanjem rada stopila. Florjančič je patent umaknil, leta kasneje pa je njegova zamisel ponovno zaživela po zaslugi novih materialov.
"Šampanjec, ki smo ga pripravili za slavje, smo spili iz žalosti,“ je neuspeh z zadrgo opisal Florjančič, ki pa je kljub nekaterim neuspehom še vedno dosegel nekatere neverjetne uspehe, ki so mu omogočili, da je živel udobno življenje v visokih družbenih krogih.
Florjančič sedaj ponovno živi na Bledu, kamor se je vrnil 1998 zaradi obljube materi, da bo umrl v domačem kraju, a 92-letnik izumiteljstva še ni postavil v kot. Povedal je: "Bistro glavo imaš, samo ko delaš.“
