Jacques Lacan se je rodil na današnji dan v Parizu pred 110 leti. Med drugim se je šolal na jezuitski šoli College Stanislas, kasneje pa je vpisal študij medicine in psihiatrije. Do začetka 30. let je sledil uradnima doktrinama nevrologije in psihiatrije, ki sta poudarjali biološke razlage človekove duševnosti.

Leta 1931 je s prevodom teksta Sigmunda Freuda O nekaterih nevrotičnih mehanizmih pri ljubosumju, paranoji in homoseksualnosti (1922) iz nemščine v francoščino nakazal nadaljevanje in razvejanje poti, ki jo je v nezavedni svet človekove duševnosti, oblikovan z jezikom in kulturo, odprl "oče psihoanalize" že z monumentalnim delom Razlaga sanj (1900).

A Lacan se v svojih seminarjih in spisih ni oprl le na Freuda: do konca 30. let je obiskoval seminarje rusko-francoskega filozofa in zgodovinarja znanosti Alexandra Koyreja o nemškem klasičnem filozofu G.W.F. Heglu, med drugim pa se je v svojem delu naslonil tudi na posthumno objavljena predavanja švicarskega lingvista Ferdinanda de Saussureja o jeziku kot dogovorjenih mrežah razlik med besedami in pomeni.

Po Lacanu je odnos med besedo in njenim pomenom nestabilen, izmuzljiv in drseč, med pomembnejše teoretske doprinose k humanistiki in družboslovju pa mnogi njegovi razlagalci štejejo še koncepte simptoma, fantazme, želje in užitka ter razločitev človekove simbolne razsežnosti od imaginarne. Simbolna razsežnost se vzpostavlja z otrokovim učenjem jezika, predvsem pa s prepovedjo in odtegnitvijo užitka, ki jo v duševnost neizbežno prinaša jezik in z njim kultura. Skozi jezik in kulturo v človekovi duševnosti biva tudi družba.

V Lacanovi zastavitvi predstavljajo simptomi kot izrazi človekove duševnosti in fantazme kot imaginarni scenariji načine, s katerimi si človek kot simbolno bitje kulture in jezika izraža neizogibno odtegnjeni "predlingvistični" užitek. Glavni predstavnik slovenske psihoanalitične šole po svetu Slavoj Žižek že v naslovu svoje leta 1992 pri britanski založbi Routledge objavljene knjige o Lacanu pravi, da človeku tako ne preostane drugega kot da sledi maksimi "uživaj v svojem simptomu!".

Skozi izkustvo in koncepte, ki jih vzpostavlja psihoanaliza, lahko razumemo "preko katerih krivulj imaginarnega se vse tja do najbolj intimne razsežnosti izraža ujetje človeškega organizma v simbolno," je zapisal Lacan v Spisih, ki so v slovenskem prevodu leta 1994 izšli pri pri Društvu za teoretsko psihoanalizo.

Jacques Lacan je umrl 9. septembra 1981 v Parizu in zapustil obsežno zbirko spisov in seminarjev, ki ubesedeni v izvirne jezikovne igre francoskega jezika spodbujajo ustvarjalne pristope k branju in prevajanju ter navdihujejo številne razlage v razvejani sodobni družboslovni in humanistični misli.