To je Dolamič storil s prodajo podjetja Projekt Oltra, ki ima prek Hypo Leasinga v lasti zemljišče na območju Ankarana. Omenjeno podjetje so v GPG kupili septembra 2009 in zanj odšteli 4,5 milijona evrov. To je sicer dvakrat več od vrednosti minulih transakcij z omenjenim podjetjem. Kljub temu je Projekt Oltra že leto dni kasneje dobil novega lastnika, družbo Gra-Pro, ki jo je ustanovil Vesenjak, sicer tudi nekdanji zastopnik Dolamičevega ciprskega podjetja Spalting Investments, donedavnega edinega lastnika GPG.

Gre za potencialno enega najbolj spornih poslov, ki jih je GPG izpeljal v mesecih pred stečajem. Obstaja namreč več razlogov za sum, da je z njim želel Dolamič iz GPG še pred stečajem prenesti del premoženja. Čeprav bi moral Gra-Pro po pogodbi GPG za nakup podjetja, ki z izjemo zemljišča nima drugega premoženja, plačati 4,8 milijona evrov, pa mu je Dolamič ponudil nenavadno ugodne plačilne pogoje. Za plačilo kupnine je Vesenjaku pustil kar deset mesecev časa, kar pomeni, da bi jo morali nakazati do junija letos. Ker je GPG vmes padel v stečaj, obstaja velika verjetnost, da se bo izterjava 4,8 milijona evrov močno zavlekla.

Bo stečajna upraviteljica posel izpodbijala?

Ali je GPG od Vesenjaka prejel kupnino, nam pri Dolamiču ni uspelo preveriti, v vsakem primeru pa bo to morala storiti stečajna upraviteljica GPG Melita Butara. Če bo ocenila, da je Dolamič s poslom oškodoval upnike, pa bi ga lahko tudi izpodbijala.

Pri omenjenem poslu je odprtih še več vprašanj. Tako je iz javno dostopnih bilanc težko razbrati, kje bo Gra-Pro našel denar za poplačilo podjetja z zemljiščem. Podjetje je namreč v celotnem letu 2009 ustvarilo le dobrih 1500 evrov prihodkov, imelo pa je še okrog 22.000 evrov sredstev. Po naših podatkih sicer Gra-Pro v pogodbi z GPG ni razkril virov financiranja za nakup, na roke pa mu gredo tudi pogoji zavarovanja 4,8-milijonske terjatve. Če do junija letos ne bo poravnal celotne kupnine, jo mora takrat zavarovati s svojim premičnim in nepremičnim premoženjem. Toda Gra-Pro po javno dostopnih podatkih nima v lasti drugih nepremičnin, njegovo edino pomembnejše premoženje pa je 14.000 evrov terjatev do posojilojemalcev.

Domnevo, da je šlo pri prodaji podjetja Projekt Oltra dejansko le za prenos dela premoženja GPG v roke Dolamiča in njegovih najtesnejših poslovnih partnerjev, bi lahko potrjevala tudi kronologija lastniških sprememb v samem podjetju. To je z oddelitvijo izšlo iz luksemburškega nepremičninskega sklada Ceeref Igorja Laha, pri čemer je za "popotnico" dobilo zemljišče, ki je bilo nekoč v lasti GPG Naložb. Osnovni kapital podjetja Projekt Oltra je bil vsa leta 800.000 evrov, v manj kot dveh letih pa je podjetje zamenjalo kar pet lastnikov, pri čemer so po naših informacijah več poslov sklenile tudi tako ali drugače povezane osebe.

Gremo po vrsti. Že junija 2008 je tako novi lastnik Projekta Oltra za skoraj 1,6 milijona evrov postalo podjetje Limaco, ki ga je zastopal nekdanji direktor družbe Pulsar Holding Marko Vavpetič.

Prijateljski posli med Ciprom in Slovenijo

V imenu prodajalca, družbe Ceeref, je pogodbo podpisal Uroš Glavan, nekdanji tesni sodelavec Igorja Laha. Ob tem naši viri opozarjajo, da sta Glavan in Vavpetič soseda in da je najverjetneje Vavpetič zgolj posodil svoje podjetje za transakcije z zemljišči ob Obali.

Pojdimo naprej. Limaco je julija 2009, torej po dobrem letu dni, podjetje po skoraj isti ceni prodal ciprskemu podjetju Basgeet Investments Limited. To je v lasti drugega ciprskega podjetja Palmisano Investments. Tudi pri obeh ciprskih podjetij nastopajo stari Dolamičevi znanci. Njuna lastnika sta namreč Uroš Glavan in Danijel Viljevac, še eden od nekdanjih Lahovih sodelavcev.. Basgeet Investments je sicer pri nakupu Projekta Oltra zastopal Vesenjak. Dva meseca kasneje pa se je podjetje s Cipra spet "vrnilo" v Slovenijo, natančneje v roke podjetja Verdin Naložbe v lasti Roberta Držana, ki je zanj plačal 2,4 milijona evrov. Temu je že 14 dni kasneje uspel posel stoletja. V začetku septembra 2009 je namreč Projekt Oltra prodal GPG in za to iztržil 4,5 milijona evrov, torej skoraj dvakrat več od nakupne cene.

Kako do dveh milijonov evrov dobička v 14 dneh

Povzeto: od prvotnih 800.000 evrov je cena podjetja, katerega premoženje so zgolj zemljišča ob Obali, najprej narasla na 1,6 milijona evrov. Tik preden se je podjetje iz Cipra "vrnilo" v Slovenijo, je njegova vrednost narasla že na 2,4 milijona evrov, podjetje Verdin Naložbe pa je nato v samo dveh tednih z nakupom in prodajo podjetja v času krize, ki je udarila tudi po nepremičninskem trgu, ustvarilo dobra dva milijona evrov dobička. To je bil tudi edini prihodek Verdina Naložb v letu 2009. Bilance nakazujejo, da bi lahko Verdin Naložbe iz posla, pri katerem je ustvaril 2,1 milijona evrov, neznanemu posredniku plačal skoraj milijon evrov provizije.

Kako so torej v Verdinu Naložbah porabili preostali del dobička v višini 1,2 milijona evrov? Vse kaže, da je podjetje ta denar vložilo v nakup slabih petih odstotkov ajdovske Tekstine. Isto leto je Verdin Naložbe delnice Tekstine skoraj v celoti oslabil, zaradi česar je leto 2009 končal z minimalnim dobičkom. Glede na visoko nakupno ceno se torej zastavlja vprašanje, od koga je podjetje kupilo delnice Tekstine. Prav tako je vprašanje, na čigavih računih je dejansko ostala razlika v ceni med nakupom in preprodajo Projekta Oltra.

vesna.vukovic@dnevnik.si

primoz.cirman@dnevnik.si

suzana.rankov@dnevnik.si