Verjetno niti sami niste pričakovali tako sanjskih 25 minut prvega polčasa, po katerih ste vodili z 10:4.

Na obrazih igralcev sem na dan finala videl neverjetno veliko željo, motiv in lakoto za uspehom. Pred tekmo smo se dogovorili, da gremo na vse ali nič. Igrali smo fantastično v obrambi, Stanić je branil nemogoče in posledica je bila visoka razlika.

Ko se je zdelo, da je finale odločen, pa je v igri vašega moštva prišlo do neverjetnega padca.

Mogoče so imeli igralci v podzavesti, da je Gorenje dokončno na kolenih. Imeli smo vse v svojih rokah, potem pa so prišle črne minute. V napadu so začeli moji fantje igrati preveč živčno in napeto, posledica pa so bile številne napake in zgrešeni streli. Toda v končnici smo bili znova zbrani in pravi ter smo zasluženo po dveh sezonah spet osvojili pokal.

Za slavje ne bo veliko časa, kajti že v petek znova prihajate v Zlatorog, ko v četrtem krogu končnice za prvaka gostujete pri Celjanih.

No, dan ali dva lahko slavimo in uživamo, potem pa bo treba znova "na polno". V Zlatorogu si ne smemo dovoliti spodrsljaja, če želimo ostati v boju za naslov prvaka. Tisti, ki mislijo, da nam je po pokalni lovoriki padlo z ramen veliko breme, se motijo. Če bi se to zgodilo, bi posledično pomenilo, da bi nam padla tudi tekmovalna napetost, česar pa ne smemo dovoliti. Je pa seveda vsaka lovorika dobrodošla za dodaten dvig samozavesti v moštvu.

Z enim tekmovanjem ste opravili, zdaj vas čakata še slovenska liga in pokal challenge. Ali bodo vaši igralci kos hudim naporom dolge in naporne ter tekmovalno zgoščene sezone?

Upam, da bomo imeli tudi v naslednjih dneh in tednih srečo s poškodbami in zdravstvenimi težavami. Če bomo poleg tega imeli še nekaj športne sreče, brez katere ne gre, smo sposobni še marsičesa.