Dosedanjih 19 slovenskih pokalnih lovorik je končalo v vitrinah petih klubov. Z naskokom jih imajo največ rokometaši Celja Pivovarne Laško (14), dve je osvojil Cimos, po eno pa Gorenje ter že zdaj "pokojna" Gold Club iz Hrpelj in Prule. Celjani so zapored osvojili prvih deset lovorik v zgodovini samostojne Slovenije, v zadnjih devetih letih "le" štiri, v vseh 19 sezonah pa so bili udeleženci sklepnega dejanja (polfinale ali finale). Zadnjo lovoriko so osvojili prav v minuli sezoni (pred tem je bil dvakrat najboljši Cimos), potem ko so v finalu v dvorani Tabor v Mariboru premagali domači Branik s 35:33 (17:19).

"Upam, da bo tradicija obveljala in da bo pokal ostal doma," se nadeja Roman Pungartnik, direktor celjskega kluba, ki je prevzel (na razpis za organizacijo so se prijavili le Celjani) gostiteljstvo letošnjega zadnjega dejanja pokala. Mesto ob Savinji bo v vlogi gostitelja že sedmič, Pungartnikove besede pa se nanašajo na podatek, da se je na zaključnih turnirjih le enkrat zgodilo, da prireditelj ni osvojil laskave lovorike. Direktor obljublja bogat spremljevalni program v dvorani in pred njo, pred finalom pa bo Zdravljico odpela Sanja Poljšak Pesan, znana iz prejšnje sezone tekmovanja talentov.

Celjani (brez Luka Žvižeja in Dejana Saviča, ki še vedno okrevata po operacijah; verjetno ne bo niti Petra Metličića, nared naj bi bila Gregor Potočnik in Nejc Poklar, zanimivo pa je, da imajo slednji trije vsi poškodovane gležnje) se bodo pred domačimi gledalci pomerili s Cimosom, ki je s povprečno starostjo dobrih 26 let najstarejši med pokalno četverico (najmlajši Ribničani - 23,9, nato Gorenje - 24,2, zatem Celje PL - 24,6). V letošnji slovenski ligi sta se štajersko-primorska obračuna končala z izidom 1:1 v zmagah, prav tako tudi na zaključnih turnirjih pokalnega tekmovanja v zadnjih dveh sezonah, poleg današnjega polfinala pa se bosta kluba že v petek znova pomerila v Zlatorogu v četrtem krogu končnice za prvaka.

Na poti do finala so imeli najlažjo pot Ribničani, ki prvič igrajo na zaključku pokalnega tekmovanja. Rokometaši iz dežele suhe robe so na poti do uvrstitve med najboljšo četverico (tekmovanje je začelo 28 klubov - dvanajst prvoligaških ter po osem iz 1. B in druge lige) izločili Šmartno Herz FB, Dobovo in Škofljico, vse tri v gosteh. Njihov tekmec na poti v finale bo Gorenje, trener Ribničanov Mišo Toplak pa pravi, da je po eni strani celo vesel, da so se izognili neposrednemu televizijskemu prenosu (na TV bo prvi polfinalni dvoboj CPL - Cimos). Po njegovih besedah bi bilo to le dodatno breme za njegove igralce, kar se je v tej sezoni že zgodilo, saj ob prisotnosti kamer zaradi pritiska in prevelike želje po dokazovanju igrajo na silo in precej slabše kot brez njih.

Sodniške zdrahe so v zadnjem času ena od rakavih ran slovenskega rokometa, za pokalni turnir pa je RZS našla kompromisno rešitev. Za delitev pravice na štirih tekmah je vsaka od sprtih sodniških organizacij prispevala po dva para. Na RZS so izpeljali žrebanje (kroglice je vlekel generalni sekretar Mitja Gobec), poleg njega in projektnega vodja za tekmovanja Sama Kuzme pa so bili prisotni predstavniki obeh strani: Andrej Juratovec, Jože Galof in Tomo Vodopivec. Kroglice so odločile, da bosta derbi Celje PL - Cimos sodila Dušan Rižner in Miran Teršek, finale pa bo v rokah Damjana Pangerca in Aleša Vebra.

Pričakovanja rokometnih trenerjev na zaključnem turnirju pokala Pivovarne Union

Miro Požun, trener Celja Pivovarne Laško: V domači ligi smo izgubili že vse možnosti za naslov prvaka, zato je pokalno tekmovanje edina možnost, da v letošnji sezoni osvojimo vsaj eno lovoriko. Če nam bo uspelo priti do pokala, bomo to storili po najtežji možni poti – v polfinalu bomo morali premagati Cimos, nato pa v finalu verjetno še Gorenje, torej dva vrhunska kluba v le dveh dneh. To bi bil glede na našo zdesetkano igralsko zasedbo velik podvig. Gostiteljstvo turnirja in edina možnost za lovoriko v tej sezoni za nas nista dodatna pritiska, kajti mi smo ves čas pod velikim pritiskom. Nimamo česa izgubiti, od igralcev nihče ničesar ne zahteva, imajo pa željo in motiv poseči po pokalu. Upam, da Zlatorog ne bo preveč prazen, kajti v pravem vzdušju lahko dosežemo več, kot smo sposobni.

Branko Tamše, trener Gorenja: Ni mi všeč to, kar berem in poslušam – da je Ribnica popolni »outsider« med pokalno četverico. To je zelo daleč od resnice, kajti Ribničani imajo kakovostno moštvo. Poleg tega je pokalno tekmovanje zgodba zase, vedno nekaj posebnega in s številnimi presenečenji. Tisti, ki mislijo, da je Gorenje dobilo lahkega nasprotnika, se prekleto motijo. Dosedanji rezultatski dosežki nas sicer proti Ribničanom postavljajo v vlogo favorita, toda če se bomo želeli uvrstiti v finale, bomo morali igrati na visoki ravni. Le če bomo pokazali takšno igro, kot smo jo v nedeljo v Rdeči dvorani proti proti Göppingenu, bomo v resnici favoriti proti Ribničanom, drugače pač ne. Upam, da je bila tekma proti Nemcem potrdilo za našo boljšo precej boljšo igro in da smo krivuljo neuspehov vendarle obrnili v nasprotno smer.

Fredi Radojkovič, trener Cimosa: Z žrebanji v različnih pokalih v letošnji sezoni na žalost nimamo sreče, saj gremo vedno po najtežji poti. Smo v dobri formi, naš cilj pa je jasen – osvojiti slovenski pokal. Celjani se po številnih poškodbah in drugih težavah pobirajo, kar so dokazali tudi z zmago na derbiju proti Gorenju. Še vedno so nevarni, čeprav jim je naslov prvaka v ligi že pobegnil. Zaradi tega bodo vse usmerili v pokalno tekmovanje, kajti z lovoriko bi vsaj delno rešili sezono. Toda pokala si želimo tudi mi. Pričakujem zelo težko, zanimivo in napeto polfinalno tekmo proti gostiteljem, zmaga pa naj boljši. Ker kot edini slovenski klub igramo na treh frontah, poleg prvenstva in pokala še v Evropi, je naša trenutna edina slabost zelo zgoščen in naporen razpored tekem.

Mišo Toplak, trener Riko hiš Ribnica: Upam, da vendarle nismo tako veliki »outsiderji«, kot večina misli in napoveduje. Uvrstitev na zaključni turnir je največji uspeh v klubski zgodovini, zato sem prepričan, da pri mojih fantih ne bo pomanjkanja želje in motiva. Če bomo v popolni zasedbi in bomo prikazali dobro igro, nasprotnik pa nas bo podcenjeval, lahko presenetimo in zmagamo. Gorenje je bilo v jesenskem delu sezone prepričljivo in nepremagljivo, a po poškodbi Marka Bezjaka, ki je motor moštva, je padlo in brez njega deluje občutno drugače. Na papirju so Velenjčani kljub njegovi odsotnosti močnejši, toda če nas bodo v polfinalu podcenjevali, se lahko zgodi marsikaj. Naša slabost je to, da smo slabši na zunanjih položajih in da bomo težko držali oster ritem Velenjčanov, a se ne predajamo vnaprej.