Maratonci Primož Kobe, Tone Kosmač in Robert Kotnik, vsi iz maratonske vadbene skupine Romana Kejžarja, najboljšega slovenskega maratonca vseh časov, bodo v nedeljo, tako kot najboljša maratonka Daneja Grandovec (trener Igor Šalamun), poskušali najbolj prestižno dolgoprogaško razdaljo zapisati še z večjimi črkami. Le teden kasneje bosta na maratonu v Padovi tekla še Lucija Krkoč in Mitja Kosovelj, varovanca Edvina Kosovelja. Veliki K je simbol slovenskega maratona.
Kosmač (2,17:48), Kobe (2,17:57) in Grandovčeva (2,48:00) so novembra lani v Torinu, po le slabem letu (pol)profesionalnega statusa, že premaknili mejo daleč nad pričakovanja in dosežke zadnjih let. Le časi za norme pod 2,17:00 oziroma 2,43:00 so se izmuznili.
Kobe in Kosmač, še posebej pa Kotnik imajo tudi življenjske zgodbe, vredne maratonca. Kot pojem volje, vzdržljivosti, nepopustljivosti. Robert Kotnik, doma iz Lukovice, je vreden posebne pozornosti. Po hudi poškodbi gležnja spomladi pred dvema letoma so mu zdravniki že dali vedeti, da morda nikoli več ne bo hodil, vendar je jeseni ljubljansko maratonsko polovičko že pretekel kot drugi (1,11:20) in v Torinu lani jeseni tekel maraton 2,24:57. V novi nesreči pa je oslepel na eno oko. Maraton v Milanu bo zanj nova vrnitev v življenje.
