- Kaj je to? je vprašal zbegani mariborski nadškof.

- Evangelij po Luki, 6,30-35, je odgovoril finančni svetovalec Mariborske nadškofije.

- Bogme, mi bi hitro propadli, če bi poslušali takšne neumnosti, je zamrmral eden od kanonikov.

- Čakajte, niti besedice nisem razumel, se je vmešal pomožni škof. Zakaj je treba vse v metaforah? "Če ljubite tiste, ki ljubijo vas..." Povej preprosto: v kaj naj vložimo denar?

- Mislil sem, se je nato sramežljivo oglasil mlajši škof s konca mize, nov v nadškofiji, predvčerajšnjim posvečen, mislil sem, da moramo širiti evangelij, ne pa biznis.

- Širiti evangelij?!? se je zakrohotal debeli škof z očali. Ti si nov tukaj, kajne?

- Čakajte, pustite človeku, da pove, je smeh v dvorani prekinil nadškof. Kakšen evangelij bi ti širil in kje?

- Kaj pa vem, se je zmedel mladi škof. No, na primer, ko že monsignor navaja Evangelij po Luki, lahko bi to.

- Ne razumem, širimo naj Evangelij po Luki, je neprijeten molk prekinil pomožni škof. Torej naj cerkev širi evangelij?

- Da.

- To je najbolj neumen predlog, kar sem jih kdajkoli slišal, je prhnil pomožni škof in se pogreznil nazaj v naslanjač.

- Stojte, dovolite mu, da pojasni, se je razjezil nadškof in se spet obrnil k novemu. Po tvojem bi se torej morali preusmeriti na Luko?

- Da, seveda, se je opogumil novi škof. Naj spomnim, "vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober". Luka, 6,35.

- Zdaj pa še on z metaforami.

- Utihni že enkrat, je nadškof izgubil živce in se spet obrnil k novincu. Pravi torej, da če gremo v širjenje evangelija po Luki, "bo naše plačilo veliko"?

- Da. Poleg tega pa bomo še "sinovi Najvišjega".

- Zveni kot dober posel, se je strinjal monsignor consigliere.

- Okej, gospodje, pa glasujmo, je mrmranje prekinil nadškof. Kdo je za to, da se umaknemo iz vseh drugih investicij in se preusmerimo na širjenje evangelija po Luki?

Takoj ko je bil sestanek končan, je pomožni škof Anton Jamnik poklical brata Alojza, pomočnika predsednika uprave Nove Ljubljanske banke, ta je poklical svojega prijatelja, poslovneža Janka Jurco, ta pa svojega hrvaškega partnerja Veljka Bubića, lastnika majhnega zadrskega podjetja Manus, ki je takoj pristal na posel s širjenjem evangelija po Luki.

Škofov brat je nato nadškofiji priskrbel denar od Ljubljanske banke in prek svojih investicijskih skladov Zvon Ena in Zvon Dva so škofje, preko fantomskega podjetja I.J.Storitve, na račun zadrskega Manusa nakazali osemnajst milijonov evrov. Vse je bilo končano, še preden si rekel "aleluja", in lastnik Veljko Bubić je že naslednji dan za slovenskega investitorja kupil večinski paket 53,6 odstotka delnic Luke Zadar, d.d.

Tako je, da ne zavlačujem, Mariborska nadškofija vstopila v posel z Luko. In postala lastnica zadrske Luke.

Mariborskim kanonikom je bilo všeč to širjenje evangelija po lukah in so ga razširili še na sosednje pretovorno pristanišče, Luko Gaženica. "Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali." Škofje niso ničesar pričakovali, ko se je nenadoma Evropska banka za obnovo in razvoj odločila, da v širitev in razvoj Luke Gaženica vloži tristo milijonov evrov! Vsak evro, vložen v Luko, se je mariborskim kanonikom pozlatil. Luka je pravi čudež. "In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober."

In kdo ve, koliko časa bi trajalo to širjenje evangelija po Luki Zadar, če se ne bi Najvišji, ki je dober, razjezil in poslal na svet globalno recesijo, Mariborska nadškofija pa se je znašla v velikanskih dolgovih in na koncu spektakularno bankrotirala.

- Kaj bomo pa zdaj? je vprašal nadškof, medtem ko so za njegovim hrbtom upniki odnašali pohištvo, tehniko in umetnine. Ima kdo kakšno idejo?

- Nimam pojma, se je oglasil tisti debeli škof z očali. Evangelij po Luki se je izkazal za neuspešnega, kaj če bi poskusili s širjenjem Evangelija po Marku?

- Kakšno širjenje evangelija spet!? je pobesnel škof. Po kakšnem Marku?!?

- Kaj pa vem, na primer po Steiermarku.