Ob ponovno izpostavljeni izjemni vlogi Kibline ekipe ter "vodilnega motorja zmagovite kandidature", Petra Tomaža Dobrile - Pecota, človeka, ki nima sreče, četudi je "čistokrvne pasme", ki ju je Franc Kangler "odstranil", pa bi vseeno želel podati nekaj pojasnil.

Kible ni nihče odstranil, enostavno jim je potekla pogodba, za katero so dobili primerno plačilo in dodatno nagrado. Če se jim je dozdevalo, da bo kar samo po sebi umevno, da vodijo postopek naprej, temu očitno ni bilo tako. Župan se je pač odločil za drugačno pot, verjetno je temu botroval tudi debakel, ki se je zgodil na prvem zagovoru v Bruslju in zaradi katerega je bil solidarno tudi Guimaraes poslan na popravni izpit. Ko me že vlečete za jezik, to pač povem, če pa ne verjamete meni, povprašajte predsedujočega izbirne komisije, sira Roberta Scotta, ali pa vsaj župane in člane delegacije iz partnerskih mest, ki so na tem zagovoru bili.

Kljub temu je "vodilni motor zmagovalne kandidature" dobil na moje izrecno insistiranje ponovno priložnost, tokrat kot eden od dveh plačanih članov začasnega sekretariata, ki je nadaljeval delo pri projektu, in sicer do konca leta 2008. Dela po mojem videnju ni opravil najbolj uspešno, predvsem zaradi dejstva, da je bil zaradi svojih drugih aktivnosti skoraj ves čas na poti po svetu, zato mu tudi nisem podaljšal pogodbe. Sem pa prepričan, da s svojih popotovanj, ki jih je nadaljeval kasneje tudi ob službi na ministrstvu za kulturo in jih sedaj opravlja in načrtuje na zavodu Maribor 2012, zanesljivo prinaša dragocene izkušnje, pomembne za izvedbo EPK!

Kiblina ekipa je programsko shemo bodoče EPK zares zastavila izjemno široko, kar je bilo v začetku absolutno pravilno, v kandidaturi so bile upoštevane pravzaprav želje vseh zainteresiranih, ki pa jih je bilo po navodilih izbirne komisije v Bruslju treba zreducirati na razumno in oprijemljivo kvoto projektov. Izvedljiva, po drugi strani pa nemogoča naloga, če ni telesa, ki bi lahko potrdilo reducirani izbor. Salomonsko smo se takrat odločili za 16 tematskih sklopov, ki niso izpustili nobenega od do takrat evidentiranih programov, in kandidatura je doživela potrditev. Seveda pa ni in ni bilo telesa, ki bi smelo polnomočno odločati o redukciji programov. Žal je, za razliko od drugih EPK po svetu, na koncu obveljala rigidna organizacijska oblika javnega zavoda, ki ji je MK poizkusno postavila na čelo noviteto v slovenskem kulturnem prostoru, tričlansko upravo, v kateri je predsednik formalno odgovoren za vse, nima pa ne orodja ne vpliva na delo drugih dveh članov uprave, ki si pravzaprav delita vse pristojnosti.

No, in potem je sledilo še nerazumno dolgo imenovanje članov obeh svetov zavoda, ki se je zavleklo praktično v konec prve polovice leta 2010.

Kar zadeva "prerazporejanje namenskega denarja za EPK v matično blagajno Narodnega doma", pa sledeče: v skladu s potrjeno kandidaturo se je MOM odločila, da je treba začeti razvijati nekatere programe že v letu 2008, predvsem program izobraževanja mladine skozi Kulturno izobraževalno središče KIS ter tudi Festival Maribor z novimi vsebinami. Zato je naložila svojemu javnemu zavodu, Narodnemu domu Maribor, da mora izvajati aktivnosti za delovanje teh programov, torej izvajati vlogo inkubatorja za te vsebine, dokler se samostojno ne postavijo na noge in zaživijo kot samostojne organizacije. Vse to se je zgodilo že pred ustanovitvijo začasnega sekretariata in pričetkom mojega delovanja pri projektu EPK! Festival Maribor se je že osamosvojil, KIS je pravkar ustanovil zavod, in vloga Narodnega doma pri teh projektih se uspešno končuje. Če pa govorimo o Festivalu Lent, je v letu 2008 preko začasnega sekretariata prejel 29.000 evrov, v letu 2009 pa 34.295 evrov. Za sredstva, namenjena financiranju EPK, je MOM kot edina od partnerskih mest že v letu 2008 odprla posebno postavko! No, in na razpisu za leto 2010, ko so bila pri financiranju EPK prvič vključena tudi državna sredstva in jih je na pobudo v.d. programskega direktorja že delil zavod Maribor 2012, je Festival Lent kot največji in najraznovrstnejši festival v Sloveniji prejel 100.000 evrov. Ob tem mu je bila programska dotacija MOM glede na preteklo leto zmanjšana za kar 95.100 evrov! Toliko očitani "izplen" Narodnega doma torej znaša 4900 evrov!

Enake insinuacije so prihajale s strani MK ves čas, skozi in skozi smo bili na tapeti, in nihče ni hotel upoštevati teže argumentov! Ob takšnem "izplenu" in ob dejstvu, da nisem imel ne pravice ne nobenega vpliva na odločanje o višini dodeljenih sredstev posameznim programom, kje je torej to očitano "nedvoumno navzkrižje interesov"?

In še to - v času od leta 2002, ko je Narodni dom Maribor, drugi največji kulturnoprireditveni center v državi, s strani MK za sofinanciranje svojih več kot 1200 dogodkov še prejel 219.078,62 evra, je ta subvencija v letošnjem letu padla na 99.000 evrov!

Ali je torej to normalno, ali bi ministrstvo enako razmišljalo tudi v primeru, če bi bila Evropska prestolnica kulture Ljubljana, in ali ne bi ta Cankarjevemu domu naložila (in financirala) dodatnih aktivnosti v rednem programu? In predvsem zaupala, da je s svojo izjemno ekipo in na podlagi dosedanjih referenc lahko in mora biti eden ključnih kreatorjev EPK? Narodni dom Maribor pa se mora, kljub bolj ali manj samorastniškim uspehom v preteklih dvajsetih letih, ves čas opravičevati, da sploh obstaja!

In ne nazadnje, kar zadeva trditve, da sem "človek, ki se ni nikoli odpovedal dvojni direktorski funkciji", zgolj sledeče: da bi se ji sploh lahko odpovedal, bi jo moral najprej opravljati, kar pomeni, da bi moral postati generalni direktor zavoda Maribor 2012! Mar bi torej moral dati odpoved v Narodnem domu še v času, ko sem bil le v.d. generalnega direktorja, da bi bil lahko danes na cesti? Pa kaj še?!

Vladimir Rukavina