Kot so sporočili iz Merkurja, mora prisilni upravitelj Ladislav Hafner sedaj vse izjave o konverziji terjatev, ki so bile predložene sodišču v Kranju, pregledati. Na podlagi njegovega mnenja pa sodišče nato v roku treh dni tudi uradno potrdi uspešno izpeljano dokapitalizacijo, ki bo v veljavo stopila ob potrditvi prisilne poravnave.
Pri dokapitalizaciji naj bi sodelovale predvsem banke z nezavarovanimi terjatvami in večji dobavitelji. Nova lastniška struktura bo odvisna od razmerja navadnih in ločitvenih upnikov, ki se bodo odločali za konverzijo, predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak pa računa, da bodo novi lastniki imeli okrog 60-odstotni delež.
Dokapitalizacija s konverzijo terjatev je poleg že uspešno dogovorjenega reprograma kreditov in likvidnostnega posojila bistven element za izvedbo načrta finančnega prestrukturiranja in za uspeh prisilne poravnave. "Do zaključka izrednega stanja v družbi nas loči le še glasovanje o prisilni poravnavi," so poudarili v podjetju, ki je v postopku prisilne poravnave od novembra lani.
Nakelsko trgovsko podjetje je v hude težave zabredlo ob začetku finančne in gospodarske krize, ko je družba morala poplačevati dolgove, ki so jih za prevzem podjetja leta 2007 najeli menedžerji na čelu s tedanjim predsednikom uprave Binetom Kordežem.
Posle bivše uprave preverjajo tudi kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada, saj naj bi oškodovala podjetje za preko 32 milijonov evrov. Sporno naj bi bilo prikrivanje dokumentov revizorjem, tako da je bil prikazan rezultat Merkurja za 130 milijonov evrov boljši, kot je bil v resnici, in serija preprodaj Merkurjevih nepremičnin, pri katerih je zaslužil Merfin.
Sporna naj bi bila tudi posojila, ki jih je Merkur dal Merfinu in nato odpisal, ter poroštva za posojila, ki so jih Merfinu pri menedžerskem prevzemu Merkurja dajale druge družbe. Nacionalni preiskovalni urad je v zvezi z dogajanjem v Merkurju že podal deset kazenskih ovadb, s katerimi pa Kordež in njegovi odvetniki še niso seznanjeni.
