V Slovenj Gradcu so razlagalci, predvsem krajinska arhitektka Darja Matjašec in Andrej Jan iz svetovalno projektantskega podjetja PNZ, naleteli na skoraj enotno stališče razpravljalcev, da predlagana umestitev v prostor ni sprejemljiva. Iz osnovnih podatkov o cesti, ki jih je navedla Darja Matjašec, izhaja, da bo cesta na 17 kilometrih dolžine imela dva kilometra nadvozov, pet priključkov, tri predore, petnajst viaduktov, pet mostov in še druge pripadajoče objekte. Podrobnosti in slikovne ponazoritve je predstavil Jan in povedal, da se je s projektom ukvarjalo 45 strokovnjakov.
Sodeč po razpravi je načrt pripravljalcev povsem pogorel. Z rezultatom ni bil zadovoljen nihče v dvorani. Aleksander Camlek je načrtovalcem očital, da si niso znali predstavljati, kakšen razvoj bo Slovenj Gradec dosegel čez 15 ali 20 let, in poudaril nesprejemljivost, da se s hitro cesto Mislinjska dolina preseka na dva dela. Zaradi posegov v prostor pa so najbolj vznemirjeni v vasi Podgorje. Rajko Meh, predstavnik te vasi, trdi, da bo na vsej trasi prebivalstvo Podgorja najbolj prizadeto, Viktor Vaupot iz civilne iniciative in tudi sam Podgorčan je izrazil pripravljenost pomagati snovalcem trase pri iskanju boljše rešitve. 

Prizadeti kmetje ne želijo dati niti metra svoje zemlje

Na trasi je kar nekaj takih rešitev, ki prebivalcem povzročajo skrbi – od banalnega primera prestavitve kapelice, ki je v lasti kmeta, na zemljišče, ki ni v njegovi lasti, do resnih skrbi, kako bo kmet prišel s traktorjem do svoje njive, spraševali so se tudi, zakaj je potrebno počivališče že po dveh kilometrih trase.

Najbolj kategorično je traso zavrnil ugleden Slovenjgradčan Andrej Čas, ki je dejal: »Nima smisla razpravljati o podrobnostih, načrt je zgrešen. Gre za okoljsko škodljivo rešitev, ki se mora posloviti od ideje hitre ceste, ker je predraga in prinaša škandalozno uničenje kmetijskih zemljišč in posledično onemogočanje ekološkega kmetovanja. Za šmarško okolje je takšno početje barbarsko.« Čas je požel aplavz s predlogom, da se projekt štiripasovnice zavrne in da naj se išče rešitev za učinkovito dvopasovnico, kot to počno v sosednjih državah.

Gospodarji s kmetij Vrčkovnik, Konečnik, Gams so opozorili na številne okoljske posledice in ovire za kmetovanje ter napovedali, da za hitro cesto ne bodo dali niti metra svoje zemlje. Kmet Franc Gams je slikovito navrgel: »Ali smo res tako bogati, da bomo avtocesto vlekli skozi vsako hišo?«

Glas Šoštanja: Prav nič nas ne upoštevate

Damjana Kotnik iz Velunja, ki vseskozi spremlja projekt kot članica civilne iniciative Šaleške doline, je včeraj popoldne na razpravi v Šoštanju izrazila razočaranje prebivalcev, da načrtovalci niso upoštevali njihovega predloga iz leta 2010 o predorski rešitvi, češ da ekonomsko ni upravičen. Kotnikova je menila, da je nad ekonomiko človekova pravica, da v izjemno ozki dolini ne dobi na pleča poleg že obstoječega daljnovoda in plinovoda še dodatnega bremena. »Za nas je predlagana trasa pogubna,« je dejala Kotnikova in ponovno predlagala kompromisno rešitev s predorom, ki bi okolje in življenje ljudi najmanj obremenjevala.

Projektant Andrej Jan je na vseh razpravah poudaril, da je bila trasa optimizirana in da so upoštevali vrsto dejavnikov in pripomb s terena. Ni se strinjal s Kotnikovo, ki je dejala: »Prav nič nas ne upoštevate in ne boste dobili niti metra zemlje!« Jan je v dvorani, kjer se je še komaj dalo dihati, poudaril: »Tega ni mogoče trditi. Vi ne vidite, da smo se trudili in vam dali pol od tega, kar ste želeli.«
Pozno sinoči se je končala še razprava v Velenju, kjer je trasa podporo dobila od gospodarstva, odločno sta jo podprla dolgoletni svetnik Anton De Costa ter podžupan Srečko Meh, ki je skupaj z direktorico občinske uprave Andrejo Katič ustanovil civilno iniciativo Za hitro cesto. Meh je svaril, da bo Šaleška razvojno zelo trpela, če ceste ne bo, in rotil someščane, naj dobro artikulirajo pripombe in zahtevajo odgovore. Kontič od stroke pričakuje tudi resne in argumentirane odgovore, zavrnil je površnost, ki je bila sinoči opazna pri očitno utrujenih razlagalcih.

Glasovi proti trasi so najmočnejši v civilni iniciativi Šaleške doline. Njen predstavnik Miran Ahtik je projekt označil kot povsem političen in poudaril, da bi država predvsem morala modernizirati obstoječe cestno omrežje.