Študije, ki so jih pripravili v času prejšnje vlade, so namreč po Janševih besedah pokazale, da razen ohranjanja vsaj solidne stopnje zaposlenosti do leta 2013 oziroma 2014 v Sloveniji pri pokojninskem sistemu ni treba narediti ničesar. To, kaj bo treba narediti leta 2025 ali 2050, pa so matematične projekcije, v katerih se na primer ne upošteva povečevanja produktivnosti dela. "To, da bo treba dlje časa delati, ker dlje živimo in dlje časa prejemamo pokojnino, je teza, ki popolnoma izključuje povečanje produktivnosti, tehnološki razvoj, napredek...," je poudaril predsednik SDS.

"Če bo treba v prihodnjih letih v Sloveniji res podaljševati delovno dobo, bomo to naredili selektivno," je napovedal Janša. In dodal, da je velika razlika, ali dela nekdo 40 let na ministrstvu za okolje in prostor ali pa v Litostroju. Kot je tudi velika razlika, ali dela do 65., 70. leta starosti delavec na Danskem, Švedskem ali v Nemčiji, saj je delal v bistveno drugačnih pogojih in si zaradi bistveno višje plače privoščil bistveno boljši standard, ali pa bo moral toliko časa delati delavec v SCT, Litostroju oziroma v kateri koli proizvodni panogi pri nas...

Prav neuvedbo selektivnega podaljševanja delovne dobe glede na delovno mesto in zavrnitev predloga za uvedbo osebnega pokojninskega računa, da bi lahko vsakdo kadar koli izračunal, koliko ima privarčevanega za pokojnino, je Janša izpostavil kot ključni pomanjkljivosti pokojninskega zakona. "Zaradi teh dveh pomanjkljivosti bo zakon padel," je prepričan prvak SDS.

Generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Peter Pogačar včeraj političnih stališč Janeza Janše ni želel komentirati. S strokovnega vidika pa je dejal, da se do leta 2013 (čeprav se je od projekcij, ki jih je pripravljala Janševa vlada, zgodila največja gospodarska kriza po drugi svetovni vojni, ki je te projekcije niso upoštevale) res ne bo zgodilo nič dramatičnega. Ima pa Slovenija zdaj možnost, da reformo izpelje postopno, leta 2013 pa časa za postopnost ne bo več in bi bile generacije, ki bi se upokojile po letu 2013 v primerjavi z generacijami, ki bi se upokojile zdaj, nesorazmerno prizadete.

Pogačar je tudi poudaril, da bi v primeru, če bi se dalo reformo narediti drugače kot z dvigom dejanske upokojitvene starosti, to verjetno tudi kje drugje v Evropi že naredili. A se v povprečju v EU upokojujejo dve leti kasneje kot v Sloveniji. Očitek, da niso selektivno podaljševali delovne dobe, pa po njegovih besedah ne zdrži. V zakonu je uvedena izjema, da se lahko predčasno s polno pokojnino upokojijo tisti, ki so z delom začeli zgodaj. Vsi tisti, ki delajo v težkih delovnih pogojih, se bodo torej po izteku prehodnega obdobja lahko upokojili pri 60. (moški) oziroma 58. letih (ženske). Osebni pokojninski račun pa so - tako Pogačar - v izhodiščih za pokojninsko reformo predlagali in je ta sistem predviden v drugi fazi reforme leta 2015. Generalnega direktorja direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela pa Janševo stališče čudi, saj so prav poslanci SDS v zakonodajno proceduro vlagali amandmaje, ki so v neposrednem nasprotju s sistemom osebnih pokojninskih računov. "Je pa res, da je pokojninski sistem komplicirana zadeva in da jo politiki včasih težko razumejo," je še dodal Pogačar.