Zakaj ste delodajalci podprli zakon o malem delu?

Dejstvo je, da nas vsi - Evropska komisija, OECD, tudi naši največji partnerji - opozarjajo na tog trg dela. Študentsko delo je že doslej predstavljalo edino prožno obliko dela, ki se bo sedaj, upajmo, nadaljevala z malim delom.

Malo delo bo sicer dražje od sedanjega študentskega dela, ampak ne glede na to, ga Združenje delodajalcev Slovenije podpira. Glavna prednost, ki po našem mnenju odtehta višji strošek, je širitev trga tistih, ki bodo sedaj malo delo lahko opravljali. Poleg tega je tu še regionalni vidik, saj so bila podjetja v krajih, kjer ni fakultet in univerz, sedaj v veliki meri prikrajšana za to prožno obliko dela.

Ocenjujete kot ustrezno, da so v isti zakon vključeni študenti, brezposelni in upokojenci?

Poglejte, to je vprašanje, ki ga je potrebno nasloviti na vlado in zakonodajalca. Mi zastopamo delodajalce, tiste, ki koristijo malo delo, in gledamo koristi, ki izhajajo iz tega predloga. Za nas je pomembno, da zakon širi trg s tistimi, ki zdaj tega malega dela niso mogli opravljati. Mi ne gledamo, kakšne barve je mačka, važno je, da lovi miš. Za delodajalca je pomembno, da tisti, ki dela, dobro opravi svoje delo, in da ga lahko delodajalec temu primerno nagradi.

Vsekakor je to tista oblika dela, ki omogoča prožno obliko zaposlovanja za dela, ki so specifično kratkotrajna, ponavljajoča, enostavna. Gre za prav posebno obliko dela, ki je za delodajalce še kako potrebna.

Kakšen je obseg teh občasnih, kratkotrajnih del? Kje, v katerih panogah jih je največ?

To je zelo različno, ker so tudi razlogi zelo različni. En zelo pomemben segment je kratkotrajno nadomeščanje tistih, ki zbolijo, ali jih zaradi kakršnega koli drugega razloga ni. Na drugi strani so panoge, ki imajo izrazite konice, nihanja, kot je turizem.

Večje trgovske verige na primer v tem zakonu, ker omejuje število ur, vidijo problem, saj se bojijo, da bo prišlo do težav v konicah in pri nadomeščanju. Vendar ta zakon omogoča, da se lahko za posebne primere takšni problemi rešijo z odlokom ministra. Možno se bo torej usklajevati na Ekonomsko socialnem svetu. Zelo dobro takšno izkušnjo imamo glede usklajevanj pri številu tujih delavcev, prav tako možnost vidimo tukaj.

Zaradi omejitev pri študentskem delu torej ne bo težav?

Nekako pozabljamo, da po vseh statistikah 80 študentov nikoli ni delalo več, kot so zdajšnje omejitve. Torej, o kom pravzaprav govorimo? Govorimo o 20 odstotkih študentov, ki so doslej delali več. Kolikor poznam napovedi ministra, naj bi s štipendijsko politiko omogočili ravno to, da bodo tistim, ki ne morejo študirati, ker nimajo sredstev, na voljo štipendije.

Slovenija je med dvema, tremi državami v Evropi po povprečni dolžini trajanja študija. Širši interes delodajalcev prav gotovo je, da študenti v krajšem času zaključijo svoj študij. Ne samo zato, ker je to za državo ceneje, ampak tudi zato, ker pridejo mlajši na trg dela, se mlajši zaposlujejo, kar je prav gotovo koristno. Ne vem, zakaj bi bil interes, da študirajo tako dolgo kot sedaj in lahko delajo študentska dela.

Govorimo o 20 odstotkih študentov, o tem, da bodo dobili štipendije in prej zaključili študij, prej šli na trg dela, se zaposlili in ne bodo živeli od štipendije in teh kratkotrajnih del, ampak od tega, za kar se šolajo.

Ministrstvo za delo ocenjuje, da bo zaradi uvedbe malega dela več rednih zaposlitev.

Sam ne bi delil tega mnenja in to iz preprostega razloga. Delodajalci so sedaj in bodo tudi v prihodnje zaposlovali toliko in tiste, ki jih potrebujejo. Da bi nekoga zaposlili zato, ker pri njih opravlja malo delo in jim je mogoče všeč, to prav gotovo ne.

Bo pa prav gotovo malo delo brezposelnim omogočilo ne le stik s trgom dela, ampak tudi predstavitev delodajalcu s svojim delom, znanji in veščinami, tako da ga bo delodajalec, če ga bo potreboval, v bodoče lahko poklical in zaposlil. Oba pa bosta vedela, kaj lahko kdo pričakuje.

Delodajalci naj bi se po nekaterih navedbah za redne zaposlitve odločali tudi zaradi nekoliko višjih obremenitev dela s prispevki in dajatvijo.

Glejte, moj odgovor je takšen: leta socializma so minila in trg je tisti, ki določa, koliko delavcev si lahko delodajalec privošči in pod kakšnimi pogoji jih zaposluje.

In kaj pravite na opozorila sindikatov in študentov na drugi strani, da bo malo delo "odžiralo" redno zaposlovanje?

Kot sem že povedal, je malo delo kratkotrajno, enostavno, večkrat ponavljajoče se delo in ni nobenih možnosti, da bi delodajalec samo s tem delom nadomestil tiste, ki delajo za določen ali pa nedoločen čas, niti po času niti po usposobljenosti.

Kaj pa zaposlitve za določen čas? Sindikat delavcev trgovine je opozoril, da bodo posledice občutili predvsem delavci za določen čas, da se bodo ti po izteku pogodb prelevili v male delavce, ker bo za delodajalce to ceneje. Bojazen je na sindikalni strani tudi za gostinstvo in turizem. Menijo, da bo manj zaposlitev, več izkoriščanja, več dela na črno, nadzor pa, kot sedaj, pomanjkljiv... Kako to komentirate?

Malo delo ni konkurenca ostalim zaposlitvam in tudi v vseh teh letih študentskega dela se ni opozarjalo, da bi ogrožalo druge zaposlitve. Ni v interesu delodajalcev, da bi delavcem kratili pravice, v interesu jim je, da imajo motivirane delavce in da skupaj delajo kot ekipa.

Kar delodajalec potrebuje, je kakovostno, hitro in učinkovito opravljeno delo, in se ne bo le zato, ker je cenejše, odločal za malo delo ter zaradi omejitev vsak dan novim ljudem razlagal, kaj in kako morajo delati. Če bi slovensko podjetništvo in gospodarstvo temeljilo le na tem, kako bodo kratili pravice delavcem, bi bil za njegovo prihodnost zaskrbljen.

Za te bojazni nisem slišal niti enega samega argumenta. Če pa je argument le to, da bo prihajalo do zlorab, je to stvar inšpekcijskih služb. Tako kot ni le dobrih delavcev, tudi vsi zaposlovalci niso dobri. Inšpekcije ne more nadomestiti nobena zakonodaja in čas je, da začne uspešno opravljati svoje naloge.

Se bo v splošnem z uvedbo malega dela po vašem mnenju obseg dela na črno zmanjšal, kot pravijo nekateri, ali povečal, kot pravijo drugi?

Tu izhajamo iz ocen in po naših je dela na črno odločno preveč. Mi ga ne podpiramo, mu nasprotujemo. Dejstvo je, da ne le da država ne dobi svojih davkov in prispevkov, ampak predstavlja tudi nelojalno konkurenco vsem delodajalcem, ki se tega ne poslužujejo.

Če na delo na črno pogledamo z zornega kota novega zakona, potem je ključno vprašanje, kdo so tisti, ki največ delajo na črno. Upokojenci in brezposelni imajo največ časa in največji interes, ker so pokojnine nizke in je nadomestilo za brezposelnost nizko. Sedaj jim dajemo priložnost, da to delo lahko opravljajo formalno. Zakon formalno omogoča, da se tiste, ki sedaj delajo na črno, zaposli regularno.

Zato ne vem, kakšni so argumenti za trditve, da bo dela na črno več, po mojem ga bo kvečjemu manj. Ali bo res tako, bo pokazalo leto, dve uporabe tega zakona. Seveda pa je po naši oceni eden največjih problemov pri delu na črno pomanjkljiva inšpekcijska služba.

V zakonu o malem delu delodajalci torej vidite predvsem prednosti. Kaj pa slabosti, vidite tudi delodajalci kakšno?

Seveda: je dražji, kar vsekakor ni v duhu tega, da ne bomo dodatno obremenjevali stroškov dela. Vendar vidimo več pozitivnega, zato zakon podpiramo.