Z zgodnejšimi reformami bi bila brezposelnost nižja

Rast brezposelnosti v času finančne krize lahko deloma pripišemo nesposobnosti politikov, da bi nujne reforme na trgu dela, o katerih govorimo že vsaj desetletje, izvedli takrat, ko bi najmanj bolelo, v času gospodarske rasti. Padec v zadnjih dveh letih je bil hud in boleč. Ali se zmoremo pobrati, stisniti zobe in se navkljub "prozornim" argumentom določenih interesnih skupin racionalno odločiti za spremembe? Pomislimo na skupino tistih, ki so najranljivejši, in se v vsakodnevnem boju za dostojno preživetje ne utegnejo ukvarjati s politiko - brezposelne.

Trg dela je v Sloveniji izrazito segmentiran. Prvi segment predstavljajo tisti, ki imajo zaposlitev za nedoločen čas. Njihov delež med zaposlenimi se vztrajno znižuje. V Sloveniji zaposlitve za nedoločen čas prevladujejo predvsem v javnem sektorju. Značilna za to skupino zaposlenih je relativno visoka varnost zaposlitve, ki se v zadnjih dveh desetletjih ni bistveno spremenila. V času prestrukturiranja slovenskih podjetij v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je prav toga zakonodaja na trgu dela onemogočala podjetjem hitrejše prilagajanje novim gospodarskim razmeram. Država je preko omejitev in visokih stroškov odpuščanja na podjetja prelagala stroške tranzicije. Marsikatero podjetje je zaradi tega manj vlagalo v razvoj novih proizvodov in posledice so danes dobro vidne. Izčrpavanja nekdaj solidnih podjetij kot posledica lastniške konsolidacije so k vsemu temu dodala samo še piko na i.

Drugi segment na trgu dela predstavljajo zaposleni za določen čas. Po odstotku zaposlitev za določen čas med vsemi novimi zaposlitvami smo v vrhu držav članic EU. Podjetja zaradi visokih stroškov odpuščanja zaposlenih za nedoločen čas raje zaposlujejo za določen čas. Finančna kriza je še poglobila prepad med obema skupinama zaposlenih. Če je bil pred nekaj leti interes iskalcev zaposlitve dobiti zaposlitev za nedoločen čas, je dandanes izziv dobiti kakršnokoli zaposlitev. Seveda, vsi si želimo več zaposlitev za nedoločen čas, ampak te so povezane s podjetji, ki so konkurenčna na domačem in tujih trgih. Oblikovanje konkurenčnih prednosti pa je tek na dolge proge. In v tem vmesnem času je treba preživeti.

Tretji segment na trgu dela predstavlja študentsko delo, ki je zaradi svoje fleksibilnosti in nizkih stroškov ob enakem neto plačilu za podjetja izjemno privlačna možnost zapolnitve nihanj v obsegu dela. Ponudba tovrstnih del se s pojavom krize ni bistveno zmanjšala in študenti, ki želijo delati, lahko veliko hitreje najdejo delo kot drugi iskalci zaposlitve. Če primerjamo absolventa, ki dela preko napotnice, in njegovega kolega, ki statusa absolventa ni izkoristil in je kot prvi v svoji generaciji diplomiral, ugotovimo, da prvi brez težav najde delo, medtem ko drugi kar nekaj mesecev čaka na prvo "uradno" zaposlitev. Študentsko delo v dosedanji obliki predstavlja predvsem spodbudo mladim ljudem, da podaljšujejo svoj študij, pozno vstopajo na trg dela in se posledično kasneje osamosvojijo. Podatki kažejo, da je približno 10 odstotkov študentov takšnih, ki delajo več, kot je zgornja meja zakona o malem delu. Ti bodo z uveljavitvijo prizadeti, za preostalih 90 odstotkov študentov pa se stvari ne bodo bistveno spremenile, preko plačila prispevkov bodo pridobili le določene pravice, ki pripadajo prvima dvema segmentoma na trgu dela.

Rešitev za zaposlovanje je v znanju

Študentsko delo "večnih" študentov predstavlja nelojalno konkurenco njihovim vrstnikom, ki prvič "uradno" vstopajo na trg dela. Marsikomu, ki se znajde v nezavidljivem položaju pisanja prošenj, razgovorov in zavrnitev, je žal, da je študij prehitro zaključil. V obdobju od decembra 2007 do februarja 2011 se je število iskalcev zaposlitve, ki imajo univerzitetno izobrazbo, povečalo kar za 90 odstotkov. Velika večina se jih zato, ker ne najdejo zaposlitve, vpiše na študij v okviru druge bolonjske stopnje in še naprej aktivno išče zaposlitev. V nekaj letih se bomo soočili s problemom, ko bo na trgu dela velik porast iskalcev zaposlitve z zaključenim magistrskim študijem.

Prav je, da spodbujamo nabiranje delovnih izkušenj mladim že med samim šolanjem. Poleg socialnega korektiva je bil to glavni argument ob uvedbi študentskega dela. Pred dobrim desetletjem je tovrstno nabiranje izkušenj zajemalo predvsem delo med počitnicami, ko so študenti nadomeščali redno zaposlene v času letnih dopustov. Kasneje so se podjetja tako zaradi visokih stroškov dela kot tudi prilagodljivosti pri vseh oblikah povečanega obsega dela mnogo pogosteje posluževala študentskega dela. Podjetje se je v primeru, ko je njihov dotedanji študent diplomiral, raje odločilo, da najame novega študenta, ki je kljub začetnemu nepoznavanju dela in s tem povezanimi stroški usposabljanja imel očitno primerjalno prednost: občutno nižje stroške dela ob enakem neto plačilu.

Podatki o zaposlovanju mladih diplomantov v obdobju od leta 2007 do 2009 so precej zgovorni. Mlada raziskovalka Daša Farčnik, ki pripravlja doktorsko disertacijo prav s področja zaposlovanja diplomantov, je na podlagi individualnih podatkov ugotovila, da se je leta 2007 v prvih devetih mesecih po diplomi zaposlilo približno tri četrtine diplomantov, kriza pa je zaposlovanje še poslabšala. V letu 2009 se je delež zaposlenih diplomantov po devetih mesecih znižal na 65 odstotkov. Če predpostavljamo, da v današnjih razmerah velika večina absolventov začne iskati zaposlitev še pred uradnim zaključkom študija, lahko sklepamo, da dobra tretjina diplomantov delo išče več kot leto dni. Po podatkih Eurostata je kar 40 odstotkov študentov v Sloveniji ob zaključku študija starejših od 30 let. Pretežni del teh negativnih učinkov, ki se kažejo tako v obliki slabšega napredovanja pri študiju, poznega vstopa na trg dela kot tudi kasneje v obliki težav pri zaposlovanju mladih, lahko pripišemo nelojalnemu študentskemu delu.

Po novem zakonu o malem delu se bodo lahko tako študenti kakor tudi diplomanti, njihovi starši, dedki in babice za omejen čas zaposlili preko napotnice. Dodatno delo in zaslužek ne bosta vplivala na njihove pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti ali višino pokojnine. Če je bil doslej študent prisiljen delati preko servisov zaradi brezposelnosti staršev, nizkih pokojnin babic in dedkov, se bo sedaj lahko oddahnil. Obljubljena štipendijska shema bo finančni položaj študentov še dodatno olajšala. Študenti bodo lahko več časa posvetili študiju in diplomi, v primeru, da bodo prvo zaposlitev iskali dalj časa, pa bodo lahko v prehodnem obdobju delali preko napotnic, tako kot njihovi kolegi.

Če se vrnemo k vprašanju, s katerim se danes ukvarja vsa Evropska unija - kako povečati delež zaposlitev za nedoločen čas, smo si strokovnjaki edini, da je rešitev v znanju. Študenti so tisti, ki morajo največ svojega časa vlagati v pridobitev znanja in ne v reševanje socialnih problemov svojih ožjih in širših družin. Zato je edino smiselno, da podpremo zakon o malem delu in brezposelnim ter upokojencem z nizkimi pokojninami omogočimo vsaj delno participacijo na trgu dela. Bodoči diplomanti pa bodo s svojim znanjem potegnili "voz" gospodarskega okrevanja Slovenije in na ta način zagotovili zaposlitve za poln delovni čas tudi svojim staršem.