Ministrstvo za šolstvo in šport je v zadnjih petih letih s tremi razpisi za razvoj e-gradiv, svetovanje šolam in usposabljanje učiteljev raz delilo razkošnih 23 milijonov evrov.
Glavnino denarja, 85 odstotkov, je prispevala EU iz Evropskih socialnih skladov. Za kako veliko naložbo v razvoj e-pouka gre, pokaže podatek, da je nekajkrat bogatejša Norveška za razvoj e-gradiv v desetih letih namenila 35 milijonov evrov, kot je lani poleti povedal urednik ene od vodilnih norveških založb učbeni kov. Pričakovali bi torej, da se bo pouk v slovenskih šolah z novimi e- gradivi, za katere so bili avtorji plačani več kot dostojno, znatno posodobil in izboljšal.
Pa se je res? V kar nekaj e- gradivih, zanje je bilo na zadnjem razpisu podeljenih 5 milijonov evrov, mrgoli jezikovnih in strokov nih napak.
V enem od njih, ki ga je izdelalo podjetje Svarog, na primer piše, da v vodnem okolju »poteče« hidroliza saharoze, disaharid saharoza pa raz pade na glukozo in fruktozo. Toda saharoza (namizni sladkor) v »vod nem okolju« ne razpade, temveč se le raztopi, molekule niso več zlože ne v kristal. Pouku bi zato koristilo, če bi e-gradiva, ki so zdaj javno dostopna vsem, šolam prepovedali uporabljati. Vsaj dokler jih avtorji temeljito ne popravijo.
Med 57 gradivi – toliko jih je na spletni strani MŠŠ (www.mss.gov.si/si/solstvo/ikt_v_solstvu/e_gradiva/) mogoče najti med »izdelki projektov iz leta 2010« – je namreč vsaj nekaj gradiv mogoče označiti za jezikovna skrpucala. V njih mrgoli tiskarskih škratov, pravopisnih in slovničnih napak; avtorji ponekod denimo ne ločijo med namenilnikom in nedoločnikom. Spet druga gradiva so strokovno vprašljiva: nekatere trditve lahko učence in dijake zgolj zmedejo in zavedejo. V vsaj dveh primerih pa se postavlja vprašanje – nanj je v članku v Mladini opozorila profesorica biologije na Biotehniški fakulteti UL dr. Barbara Vilhar – ali ni bil denar, skupno 5 milijonov evrov, porabljen tudi za spodkopavanje poučevanja o evoluciji oziroma za vdor kreacionizma v šolo skozi stranska vrata.
Oče Joil o Darwinovi »neumni in nori« teoriji
Kreacionizem je gibanje, ki je nastalo v Ameriki in si s pomočjo vplivnih zasebnih fundacij, ki v ta namen darujejo na desetine milijonov dolarjev, že desetletja prizadeva, da bi kreacionistične ideje (po katerih je svetopisemske razlage stvarjenja sveta treba razumeti bolj dobesedno) dobile v šoli vsaj tolikšno težo kot teorija evolucije ali jo celo nadomestile. Svet Evrope je že leta 2007 države članice pozval, naj kreacionistične ideje izločijo iz pouka naravoslovja. Pri nas smo jih s sredstvi EU podprli. Med e-gradivi, ki so nastala s pomočjo evropskega denarja, je namreč tudi gradivo za predmet vera in kultura, ki se poučuje v zasebnih katoliških gimnazijah. V gradivu, ki je sicer za razliko od mnogih drugih, jezikovno korektno (Darwin se jim le enkrat zapiše kot Darvin), je namreč najti nenavadne trditve.
Razliko med vero in znanostjo pojasnijo takole: »Vera išče odgovore na vprašanje 'zakaj', znanost išče odgovore na vprašanje, 'kako, na kakšen način'.« Dijaki tudi izvedo, da »znanost temelji na določenih predpostavkah, ki jih ni moč dokazati z neposrednim opazovanjem«. Pojasnil za ti trditvi v gradivu ni najti. Ko navajajo razlike med kreacionizmom in evolucionizmom (prvi »ne upošteva notranjega razvoja bitij«, drugi ga), avtorji – Magdalena Šverc, nekdanja državna sekretarka na MŠŠ, ki je pripravila zadnji razpis, dr. Franc Zorec in dr. Roman Globokar – zamolčijo, da je evolucionizem v nasprotju s kreacionizmom podprt z znanstvenimi dokazi. Na podoben način vzporejajo tudi »naravno evolucijo« in »teistično evolucijo«. Najbolj vprašljiva pa je morda povezava na Youtube, ena redkih povezav na ta priljubljeni portal. Dijak se namreč priklika do videa, v katerem mu srbski pravoslavni menih Joil Bulatović »razloži«, da je evolucijska teorija »nora« in »neumna«. Darwina označi za nesrečnega in podkupljenega prostozidarja in mimogrede razloži, »kako je neka opica videla nekaj rumenega, tisto banano, in naletela na palico, jo prijela s prednjimi šapami, nato ji je nekaj 'krcnilo' v hrbtu in iz opice je nastal človek«. Ob tem se priduša, da tako neumni teoriji ne bi mogel verjeti niti otrok, kaj šele doktorji znanosti. Zakaj so od vseh mogočih povezav izbrali prav to, ni jasno, težko pa je verjeti, da iz razvedrilnih namenov, saj je vse preostalo gradivo skrajno resno.
Opozorilo po poizvedovanju novinarja izbrisali
Omenjeno e-gradivo, za katerega je prijavitelj, Zavod A. M. Slomška iz Maribora, prejel 93.484 evrov, je pomagalo pripraviti podjetje Svarog iz Miklavža na Dravskem polju, ki je na razpisu z več projekti kandidiralo tudi samo in uspelo z dvema. Samo za e-gradivo za biologijo za gimnazije, za 3. in 4. letnik, je dobilo 84.940 evrov. In glej si ga, tudi v tem gradivu so posvetili pozornost kreacionističnim idejam. Dijake so »opomnili«, da je evolucijska teorija »še vedno« le teorija in da »še ni splošno priznana«, saj zanjo ni »neposrednih dokazov«. Ob tem je zanimivo, da so to opozorilo po poizvedovanju Mladininega novinarja na MŠŠ takoj izbrisali.
Niso pa iz svojih gradiv izbrisali številnih jezikovnih napak, ker jih, kot kaže, ni nanje nihče opozoril. Čeprav smo se v torek trudili, nismo našli odstavka, ki bi bil po tej plati neoporečen. Za ilustracijo: »Biogeografija skuša opisat(i) in razložit(i) razdelitev ene ali več vrst po svetu, obenem pa skuša pojasniti spreminjajoče (se) razdelitve organizmov skozi krajši ali daljši geološki čas.« Manjkajoče dodatke (v oklepajih) smo pripisali v uredništvu. Ali druga jezikovna in stilistična cvetka: »Da bi se odmrl(i) organizem ohranil, se mora takoj po odmrtju znajti v primernem okolju, kjer mu je preprečeno razpadanje.« Da se je Darwin vrnil iz potovanja, Herman Potočnik Noordung pa v testni nalogi nastopa kot Noordnung, so »manjše« napake. Bistrejši učenci bodo težko odgovorili tudi na vprašanje: »Kaj bi trdil Darwin, glede na njegovo teorijo o razvoju vrst? Pisati bi namreč moralo »svojo«. Podjetje Svarog je za svoje projekte v vseh treh razpisih dobilo več kot 650.000 evrov.
Še uspešnejše je bilo podjetje Miška, ki je na zadnjih dveh razpisih dobilo več kot 7 milijonov evrov. Ob takšni prizadevnosti je očitno trpela kvaliteta. Med drugim so namreč v gradivu za biologijo za devetletko in gimnazije zapisali, da se energija (v obliki sončne energije) pretaka skozi ekosistem, snovi pa krožijo. Še dobro (za učitelje), da slovenski učenci niso preveč kritični, sicer bi lahko učitelje glede na shemo vprašali, kako se sončna energija pretaka od rastlin na živali in potem na razkrojevalce..., ali je to morda tisti znani perpetuum mobile.
Čampelj: Bolje to kot nič
Vodja razpisne komisije na MŠŠ, sekretar Borut Čampelj, je napake obžaloval, toda »gradiva so takšna, kot so, bolje to kot nič«. Poudaril je, da bodo avtorje pozvali, naj jih odpravijo, v najhujšem primeru pa jim lahko sredstva tudi odvzamejo. Povedal je, da so vsi projekti imeli recenzente; določeno je bilo, kdo sploh je to lahko. Da je bil sorecenzent vere in kulture kar dr. Ivan Štuhec, direktor zavoda, ki je denar dobil, sedanja pravila dovoljujejo. »Pomembno je, da so vsi projekti imeli konzulente, za te smo določili strokovnjake z zavoda za šolstvo in centra za poklicno izobraževanje. Kot avtorji so lahko sodelovali le učitelji ali tisti, ki učitelje usposabljajo, gradiva so morala biti usklajena z učnimi načrti in biti strokovno in jezikovno neoporečna,« odgovarja Čampelj, ki je po stroki matematik. In zakaj potemtakem niso? »Napake lahko popravimo, ko zanje izvemo,« se glasi odgovor. Ko so dodeljevali razpisna sredstva, so namreč razpolagali le z vzorčnimi stranmi projektov, na podlagi katerih so presojali, v kolikšni meri je gradivo multimedijsko in interaktivno. Čampelj priznava, da so sredstva dobili vsi, ki so izpolnili pogoje, in da jih je bilo premalo, da bi opravili še drugi krog izbire. Da so javna sredstva namenili za konfesionalen predmet, se mu ne zdi sporno, saj je ta predmet del javno veljavnega programa. Kreacionistične ideje v gradivu ga tudi ne motijo. »Religije pač tako gledajo na svet. Tudi po svetu so kurikulumi odprti, vse je odvisno od učitelja.« In če ta denimo meni, da se v resnici Sonce vrti okoli Zemlje? »Učitelje moramo usposobiti, da ne govorijo neumnosti,« je vztrajal Čampelj.
