Bohinc, ki ga je predsednik republike Danilo Türk predlagal za ustavnega sodnika in ki mu je podporo napovedala koalicija, je po glasovanju v DZ zanikal številne očitke. Kot pravi, nikdar ni sodeloval v kakšni aktivnosti proti osamosvojitvi Slovenije. Socialdemokratska unija je bila stranka, ki je zagovarjala osamosvojitev Slovenije in ni nasprotovala plebiscitu.

Zavrnil je očitke o ne izvrševanju odločbe ustavnega sodišča glede izbrisanih. Ta problem je, pravi, poskušal rešiti tako, da bi zakon o izbrisanih ustvaril dodatno pravno podlago za izdajo odločb.

Zavrnil je trditve glede interpelacije zoper njega v času, ko je bil minister za notranje zadeve. Pri tem se je po njegovem mnenju skušalo "spraviti na dan veliko neresnic, ki so obremenjevale njegovo politično preteklost".

Bohinc sicer "ne bi špekuliral o tem", ali bi bilo glasovanje drugačno, če bi bilo javno. "Meni so mnogi zatrjevali podporo, očitno tudi tisti, ki mi je danes niso dali," je dejal in še zagotovil, da vnovič zagotovo ne bo kandidiral za ustavnega sodnika.

Obžaloval je, ker so po njegovi oceni nekateri "nasedli neresnicam" o njegovi politični opredeljenosti.

V Türkovem uradu odločitev poslancev o Bohincu obžalujejo

V uradu predsednika republike obžalujejo odločitev poslancev, ki niso podprli kandidata za ustavnega sodnika Rada Bohinca. Med prijavljenimi je bil Bohinc najboljši kandidat z najustreznejšimi strokovnimi referencami in tudi "na podlagi posvetovanj s poslanskimi skupinami je bilo pričakovati zadostno podporo", pravi Uroš Krek iz urada predsednika.

Kot je v izjavi za javnost poudaril generalni sekretar v uradu predsednika Krek, je bila odločitev poslancev sicer presenečenje, nikakor pa ne pomeni nezaupnice predsedniku republike Danilu Türku. Predsednik je svoje pristojnosti opravil v skladu z zakonom, poslanci pa so na tajnem glasovanju pač odločili vsak po svoji vesti, je dejal Krek.

Predsednik republike Türk, ki je Bohinca izbral med kandidati, prijavljenimi na poziv, mora v 14 dneh postopek ponoviti. Lahko se odloči za ponovni poziv za prijavo kandidatov za ustavnega sodnika, lahko se v dveh tednih odloči za katerega od že prijavljenih kandidatov na prvi poziv ali kot kandidata predlaga nekoga drugega. O tem, katero pot bo ubral, se morajo v uradu še posvetovati, odločitev pa bo znana predvidoma prihodnji teden, napoveduje Krek.

Kot pravi, kandidata za omenjeno funkcijo ni lahko dobiti. Glede očitkov opozicije, da so v uradu nekatera dejstva iz Bohinčeve preteklosti, zlasti nekatere politične funkcije, zamolčali, Krek odgovarja, da je predsednikov predlog kandidata utemeljen z elementi, ki so pomembni za delovanje ustavnega sodnika.

V svoji prijavi je Bohinc "navedel vse funkcije, ki jih je opravljal in tukaj ne gre za prikrivanje, zamolčanje ali kaj drugega," poudarja Krek. Vsak, ki deluje v politiki, se mora po njegovih besedah zavedati tudi, da je njegovo delovanje transparentno. "In verjamem, da državnemu zboru in poslancem ni mogoče skriti ničesar," je dodal.

Za imenovanje Bohinca, ki je sicer rektor primorske univerze, je glasovalo 43, proti pa 39 poslancev. Za potrditev na tajnem glasovanju bi potreboval najmanj 46 poslanskih glasov.

V koaliciji presenečeni nad neimenovanjem Bohinca, o njihovi neuglašenosti se strinja tudi opozicija

V koaliciji so nad odločitvijo poslancev, da Rada Bohinca ne imenujejo za ustavnega sodnika, razočarani in presenečeni, saj je bilo ob glasovanju prisotnih dovolj njihovih poslancev. Po mnenju Bojana Kontiča (SD) to kaže, da koalicija ne deluje tako, kot bi morala. Da je koalicija neuglašena, menita tudi Jože Tanko (SDS) in Radovan Žerjav (SLS).

Takšen izid glasovanja "priča o tem, da pogovori znotraj koalicije niso iskreni", je v izjavi za medije ocenil Kontič.

Vodja poslancev SD Dušan Kumer poudarja, da je bilo poslancev iz koalicijskih vrst dovolj za zadostno podporo Bohincu. "Krivde ne bomo valili na koga drugega. Koalicija je na eni strani pokazala odnos do predsednika države kot predlagatelja in na drugi strani do koalicije kot take. Mi smo povzročitelji tega, kar se je zgodilo," je oster Kumer.

Tudi po besedah Antona Anderliča iz LDS je presenetljivo, da se nekaj javno govori, na tajnem glasovanju pa ravna drugače. LDS je Bohinca podprl, pravi Anderlič, saj menijo, da je predsednik države tisti, ki se mora posvetovati v najširšem krogu tako s strokovnjaki kot z drugo javnostjo. "Ko nek predlog po vseh teh sitih pride v DZ, ni veliko prostora za še dodatno oporekanje", ocenjuje poslanec.

Vodja poslancev Zares Franco Juri je nekoliko presenečen in razočaran, saj je bila koalicija usklajena o tem, da bodo kandidata podprli. Toda glasovanje je tajno in sleherni poslanec ima pravico glasovati po lastni vesti, je dodal v izjavi za medije. Na vprašanje, ali to kaže na neuglašenost koalicije, odgovarja, da je pri marsikaterem vprašanju, o katerem se glasuje tajno, mogoče pričakovati presenečenja. Po njegovih besedah nekateri pomisleki posameznikov verjetno izhajajo iz dejstva, da je bil dvakrat minister, a sam izpostavlja, da ima Bohinc vse reference za ustavnega sodnika.

Poslanec DeSUS Matjaž Zanoškar glasovanje ocenjuje kot zanimivo, saj je bil prepričan, da bo Bohinc potrjen. Tak je bil tudi koalicijski dogovor, vendar je tu "nekdo malo zamočil", je dejal za STA. Po njegovih ocenah gre verjetno za osebne zamere do Bohinca, glasovanje pa bi bilo drugačno, če bi bilo javno.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je za STA poudaril, da kandidata niso podprli, ker za institucijo, kot je ustavno sodišče, potrebujemo neodvisne kandidate, ne pa takšne, ki so politično profilirani in so v preteklosti opravljali najpomembnejše strankarske funkcije. Tako je odločitev DZ o Bohincu po njegovem mnenju primerna. Tanko sicer težko predpostavlja, ali bi bilo glasovanje drugačno, če ne bi bilo tajno. A odločitev po njegovem mnenju kaže na neuglašenost koalicije. Ta je v državi zato, da stoji za ključnimi odločitvami, ki jih dajo vlada ali predsednik republike, je poudaril.

Po mnenju predsednika SLS Radovana Žerjava je prav, da se je tako izteklo, saj potrebujemo na mestih ustavnih sodnikov ljudi, ki niso tako politično kontaminirani, kot je Bohinc. Kot pravi, je dobro, da ljudje, ki so bili v preteklosti močno politični izpostavljeni, niso ustavni sodniki. Tudi po njegovih besedah "zna biti", da bi bilo glasovanje drugačno, če bi bilo javno.

Glede na to, da se je Bohinc v svojem ministrovanju posluževal vsega mogočega, da bi preprečil vstop SNS v parlament leta 2004, je zdaj tudi sam spoznal, da ga "njegovi lastni niti takrat niti zdaj ne podpirajo", pa je za STA povedal Zmago Jelinčič (SNS). Nad glasovanjem DZ ni presenečen, "saj je perverzno, da za ustavnega sodnika kandidira nekdo, ki je bil proti osamosvojitvi Slovenije".