Z nacionalnim informatizacijskim projektom eZdravje, ki ga je bilo treba ob številnih pomanjkljivosti prejšnje verzije zastaviti na novo, pa bo še veliko dela. Za začetek bo treba upravičiti zamude, zaradi katerih bi lahko izgubili pet milijonov evropskih sredstev.

Preden bo eZdravje začelo delovati v celotni Sloveniji, bo trajalo nekaj let, pričakuje Marušič. Praktične rešitve eZdravja, kot sta elektronski recept in elektronsko naročanje, bi lahko najprej uvedli v referenčnih ambulantah v osnovnem zdravstvu, je dodal. Prve bi bile lahko na vrsti Gorenjska, Primorska, Dolenjska in osrednja Slovenija, ki so že delno že "informatizirane". Ambulante osebnih zdravnikov bodo pri tem povezane z lekarnami in bolnišnicami. Tako da se bodo lahko recepti in napotnice prenašali po elektronski poti in jih pacientu ne bo več treba nositi s seboj.

"Slabo zastavljen projekt bi račun izstavil čez nekaj let. Zaradi eZdravja sem zadnje leto slabo spal, saj je bil projekt naravnan v napačno smer. Preživeto je govoriti o deležih pacientov, ki so pravočasno prišli k zdravniku. Danes si želimo, da bi zdravniki in medicinske sestre elektronsko naročali paciente, v prihodnosti pa bi se lahko naročali tudi ljudje sami," je Marušič spomnil na začasno "ustavitev" projekta ob prevzemu ministrskega mandata. Lanska revizija eZdravja je pokazala premajhno usmerjenost v praktične rešitve, zaradi zamujanja pa je bila Slovenija doslej že ob 4,7 milijona evrov od skupno 31,8 milijona evrov evropskih sredstev za ta projekt.

Zdaj grozi še odvzem okoli pet milijonov evrov evropskih sredstev. Nova vodja eZdravja dr. Mateja de Leonni Stanonik bo časovni zamik danes zagovarjala pred službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. "Pred sabo imam zelo težko nalogo," je poudarila. Letos je v proračunu za eZdravje namenjenih okoli osem milijonov evrov. Predlagali bodo zmanjšanje na dobra dva milijona evrov, je pojasnila de Leonni-Stanonikova, razliko pa bodo prenesli v prihodnja leta. Prihodnje leto naj bi za eZdravje porabili dobrih devet milijonov evrov, leta 2013 pa slabih sedem milijonov evrov. Za začetek bo treba postaviti še novo ekipo, ki se bo ukvarjala z eZdravjem, je dodala de Leonni-Stanonikova. Ob tem je omenila, da jo je glavni koordinator za elektronski karton v ZDA David Blumenthal nedavno povprašal, ali bi lahko Slovenijo vzeli kot "pilotni" vzor za rešitve, ki bi jih kasneje uporabili v ZDA. "Čas je, da se tudi Slovenija pri razvoju novih tehnologij v zdravstvu postavi na zemljevid sveta," je poudarila de Leonni-Stanonikova.

Študija o informatizaciji zdravstva v šestih državah EU je pokazala, da eZdravje med drugim prinese za 84 odstotkov manj napak pri doziranju zdravil, za polovico manj administrativnega dela, pa tudi 83 odstotkov manj napak zaradi zamenjane identitete bolnika. Med prednostmi informatiziranega zdravstva so tudi boljši pregled nad podatki, hitrejše odzivanje in nižji stroški, je naštela de Leonni-Stanonikova.