Vrščaj je prepričan, da zgolj sprejetje novele zakona o kmetijskih zemljiščih ne bo dovolj, zakon bo treba tudi izvajati, Slovenci pa smo, tako Vrščaj, umetniki, ko je treba zakonodajo zaobiti. Po njegovem mnenju bi morali, po zgledu gozdarjev, javnost začeti ozaveščati tudi o pomenu kmetijskih zemljišč. "Gozd smo v naši družbi povzdignili na piedestal svetosti, na nekaj izjemno dragocenega. Čas je, da ta status dobijo tudi kmetijska zemljišča," meni Vrščaj.

Dr. Janez Kranjc, profesor na ljubljanski pravni fakulteti, pa je na novelo zakona o kmetijskih zemljiščih pogledal z očmi pravnika in podvomil, da bo ta dokument dosegel svoj namen - kmetijska zemljišča obvarovati pred nadaljnjimi pozidavami, saj novela sploh ne opredeljuje, kaj je kmetijsko zemljišče. "Varuje torej nekaj, kar ni opredeljeno," je opozoril profesor Kranjc in dodal: "Imamo opravka s kaskado, ki spominja na smešnice Radia Erevan." Zakon namreč določa, da območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč ne bo mogoče spreminjati najmanj deset let, že v naslednjih členih pa navaja številne izjeme. "Po stopničkah pridemo do tega, da lahko vse pozidamo," ugotavlja dr. Kranjc, ki se mu zdi besedilo novele zakona o kmetijskih zemljiščih tudi dolgovezno. "Več je besed, več je možnosti, da jih različno razumemo, razlagamo in zlorabljamo. Predpis tak, kot je, ne bo prinesel nobenega izboljšanja, bo pa prinesel nekoliko več postopkov. Je imel zakonodajalec resen namen zavarovati kmetijska zemljišča? Bojim se, da ne, vsekakor pa mu tega ni uspelo artikulirati tako, da bi bilo to nesporno," je sklenil Kranjc.

Geograf in ekolog dr. Dušan Plut je opozoril, da je Slovenija od osamosvojitve svojo prehransko varnost s 70 oklestila na okoli 50 odstotkov, čeprav je v tem času sama usmerjala kmetijsko politiko in Beograda ni več imela nad seboj. "Globalne razmere kažejo, da bo v prihodnjih desetletjih hrana postala ključna geostrateška surovina, skupaj z vodo bo usmerjala našo prihodnost, zato je z globalnega vidika povečevanje prehranske varnosti in samooskrbe posameznih držav in regij ena ključnih nacionalnih prioritet. Ne smemo si delati iluzij, da se bo lahko Slovenija s svojo geopolitično močjo enakopravno borila za svetovne presežke hrane. Po žitnih površinah na prebivalca smo s 500 kvadratnimi metri že v tem trenutku dvakrat pod svetovnim povprečjem," svari dr. Plut in zato predlaga, naj si Slovenija za cilj postavi povečanje, ne le ohranjanje kmetijskih površin.