Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok obolevanja in umiranja. Njihov vzrok je ateroskleroza, kronično bolezensko dogajanje v žilnih stenah, ki se začne že v otroštvu. Prizadene predvsem velike in srednje velike arterije ter povzroča nastanek oblog iz maščob, kalcijevih soli in veziva. Stena ateromatozno spremenjene arterije ni več gladka, njena svetlina pa se zoži. Pretok krvi v organu, ki ga prehranjuje prizadeta žila, se poslabša in prekine. V knjigi Živimo s srcem pravijo, da so aterosklerotične obloge v žilni steni sprva mehke, polne holesterola, zato rade počijo. Na razpoko se prilepijo trombociti in nastane krvni strdek (tromb), ki že tako zoženo arterijo povsem zapre. Posledice so srčni infarkt, če je prizadeta koronarna arterija, možganska kap, če je prizadeta možganska arterija, ali gangrena, če se zamaši arterija, ki prehranjuje nogo ali črevo.

Ateroskleroza poteka brez svarilnih znakov. Vzroka zanjo ne poznamo, so pa v zadnjih desetletjih odkrili dejavnike, ki pospešujejo njen nastanek in razvoj. Imenujemo jih dejavniki tveganja za aterosklerozo in seveda povečujejo tudi nevarnost za bolezni srca in ožilja. Glavni dejavniki tveganja izvirajo iz nezdravega sloga življenja. To so predvsem čezmerno uživanje (zlasti mastne, sladke in slane) hrane, kajenje, pomanjkanje gibanja, čezmerno pitje alkoholnih pijač, napetost in nesproščenost.

Zvišane krvne maščobe

Zvišane krvne maščobe pospešujejo aterosklerozo. Pri tem je najnevarnejši holesterol, ki je v krvi v več "oblikah". Škodljiv je zlasti LDL, ki se pretirano odlaga notranjo plast žilnih sten. V nasprotju z njim ima holesterol HDL zaščitno vlogo, saj omogoča odstranjevanje škodljivega holesterola in njegov prenos v jetra, kjer se razgradi.

Holesterol po eni strani prihaja v telo s hrano, po drugi strani nastaja v jetrih. Če ga je v krvi preveč, je najprej treba poskrbeti za znižanje s pravilno prehrano. Šele ko to ne zadošča, pridejo v poštev zdravila.

Druga vrsta krvnih maščob so triglicerini. Če so zvišani (prek 2,0 mmol/l), verjetno prav tako prispevajo k nevarnosti ateroskleroze. Pogosto imajo ljudje z zvišanimi triglicerini znižan zaščitni holesterol HDL, so debeli in imajo zvišan krvni tlak in krvni sladkor. Takšna kombinacija zelo povečuje nevarnost koronarne bolezni.

Vzrokov za zvišanje krvnega holesterola je več. Lahko je na primer posledica dedne motnje ali kakšne bolezni (nezadostnega delovanja ščitnice, jetrne ali ledvične bolezni). Večinoma pa gre za sočasen vpliv dedne motnje in prehrane, v kateri je veliko živalskih maščob in holesterola ter je kalorično prebogata.

Visok krvni tlak

Je pomemben dejavnik tveganja, zlasti ogroža srce, možgane in ledvice, zato ga je treba zdraviti. Zdravljenje koristi tudi starejšim, nad 75 let, tako moškim kot ženskam.

Kajenje je izrazit dejavnik tveganja

Kajenje je izrazit dejavnik tveganja za nastanek ateroskleroze. Pričakovana doba kadilcev je od 5 do 8 let krajša kot pri nekadilcih. Umrljivost zaradi kajenja je posledica koronarne bolezni, različnih vrst raka (na pljučih, v ustni votlini, grlu, na trebušni slinavki in mehurju) ter bolezni dihal. Pri moških do 55. leta kajenje potroji nevarnost koronarne bolezni. Pri kadilcih s koronarno boleznijo je umrljivost za 70 odstotkov večja kot pri njihovih nekadilskih vrstnikih. Kadilke so manj ogrožene kot kadilci, zelo ogrožene pa so ženske po 35. letu starosti, ki kadijo in jemljejo kontracepcijske tablete, ter tiste, ki kadijo in imajo sladkorno bolezen ali zvišan krvni tlak.

Nevarnost za pojav bolezni srca in ožilja pri kadilcih, ki imajo še zvišan holesterol in krvni tlak, je kar devetkrat večja kot pri nekadilcih z normalnih holesterolom in krvnim tlakom.

Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen je zelo razširjena in je hud dejavnik tveganja. Zaradi bolezni srca in ožilja umre kar 75 odstotkov sladkornih bolnikov, koronarna bolezen, možganska kap in gangrena pa so pri njih mnogo pogostejše kot sicer. Zato je zelo pomembno pravilno in dosledno zdravljenje sladkorne bolezni.

Debelost

Debelost je samostojen dejavnik tveganja, hkrati pa vpliva na pogostejše pojavljanje drugih: zvišanega krvnega tlaka, zvišanih krvnih maščob in sladkorne bolezni. Debelost je v glavnem posledica preobilne hrane in premajhne telesne aktivnosti. Pri debelosti je tudi pomembna razporeditev telesnega maščevja: nevarneje je, če se kopiči v predelu trebuha, kot če se kopiči v predelu bokov.

Pomanjkanje telesne dejavnosti

Pretežno sedeči način življenja povečuje možnost za nastanek bolezni srca in ožilja. Redna telesna vadba je del zdravega življenjskega sloga in zmanjšuje zvišan krvni tlak, krvni sladkor in krvne maščobe. Poleg tega povečuje telesno in duševno zmogljivost, izboljšuje prožnost, moč, spretnost in usklajenost gibov. Prilagojena telesna vadba tudi bolnikom pomaga lažje prenašati in zdraviti bolezen. Po srčnem infarktu z rehabilitacijo, ki vključuje tudi telesno vadbo, zmanjšamo umrljivost za od 20 do 25 odstotkov. Najbolj se priporoča gibanje na svežem zraku: hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, hoja in tek na smučeh, tenis, igre z žogo, planinarjenje, ples…