V razvitih državah, tako je zapisano v knjigi Živimo s srcem, med katere spada tudi naša država, je visok krvni tlak množična bolezen, za katero boleha vsak četrti do peti odrasli. Najpogostejša je esencialna ali primarna arterijska hipertenzija, ki jo ima 90 odstotkov ljudi z zvišanim tlakom. Primarna (prvotna) ji pravimo zato, ker zanjo ne najdemo vzroka.
V manj kot 10 odstotkih je visok krvni tlak le eden od spremljajočih znakov drugih bolezni, stranski učinek nekaterih zdravil ali posledica delovanja nekaterih strupenih snovi. Tej vrsti visokega krvnega tlaka pravimo sekundarna (drugotna) zato, ker je tu zvišan krvni tlak samo posledica osnovne bolezni.
Visok krvni tlak ne glede na vzrok okvarja srce in arterije (odvodnice) po vsem telesu, in sicer toliko bolj, kolikor višji je.
Potek bolezni
Visok krvni tlak se pri nekaterih ljudeh in v blagi obliki pojavi že v otroški dobi, največkrat med 20. in 30. letom starosti. Pri obeh spolih je približno enako pogost. Večinoma poteka več let povsem neopazno. Pri nekoliko napredovali bolezni imajo bolniki različne neznačilne težave, na primer glavobol v zatilju, vrtoglavico in omotice zaradi prehodnih možganskih prekrvavitvenih motenj. "Včasih navajajo težave s koncentracijo, pozabljivost, nespečnost, razdražljivost in motnje na področju spolnosti. Bolj se znojijo, imajo rdečico obraza in jih obliva vročina. Če bolezen traja že več let, se pojavljajo angina pektoris, zadihanost med naporom, palpitacije…" so zapisali v knjigi Živimo s srcem.
Marsikdaj bolniki izvedo, da ga imajo, šele takrat, ko jih preseneti kateri od njegovih številnih zapletov. Zgodi se celo, da je prvi znak bolezni nenadna srčna smrt. Le izjemoma poteka bolezen benigno do visoke starosti.
Zdravljenje se od človeka do človeka razlikuje
Mladega, športno aktivnega bolnika zdravimo drugače kot žensko, ki jemlje kontracepcijske tablete, oba drugače kot starejšega, debelega bolnika, ki ima sladkorno bolezen. Pomagamo si s splošnimi ukrepi in z zdravili.
S številnimi raziskavami so nesporno dokazali prednosti zdravega življenjskega sloga. Ker čezmerna telesna teža zelo vpliva na krvni tlak, bi morali debeli bolniki vsekakor shujšati. K lažjemu odpravljanju odvečnih kilogramov pripomoreta izrazita omejitev mastne hrane in uživanje čim več zelenjave in sadja. Vsi bolniki s hipertenzijo bi morali omejiti uporabo soli, pri izbiri živil pa, kadar je le mogoče, segati po tistih z oznako "Varuje zdravje". Ker alkoholne pijače vsebujejo obilo kalorij in so tudi samostojen dejavnik tveganja, jih smejo bolniki piti le zmerno.
Redna telesna dejavnost ugodno vpliva na krvni tlak, zato jo zdravniki priporočajo. Ker je kajenje izrazit dejavnik tveganja za razvoj ateroskleroze, je nujno, da ga bolniki z visokim krvnim tlakom popolnoma opustijo. Izogibanje stresom in živčni napetosti - kolikor je to seveda mogoče - je tudi dobrodošlo.