Pojdimo po vrsti. Lani so bili atleti vrhunske selekcije zadovoljni z deležem AZS, ki velik del proračuna nameni atletom. Vsak član vrhunske selekcije je dobil najmanj 13.000 točk (vrednost točke je znašala 90 centov), kar pomeni, da je vsak prejel najmanj 11.700 evrov bruto, trenerji pa tretjino zneska. Atleti bi radi takšno pogodbo podpisali tudi letos, a so pri AZS pogoje nekoliko zaostrili.

"Ker naj bi bil proračun atletske zveze prihodnje leto nekoliko manjši (1,1 milijona evrov - op. p.), smo vrednost točke zmanjšali za pet odstotkov in bo odslej znašala 85 centov. Dodali smo še pogoj, da mora vsak izmed članov vrhunske selekcije izpolniti normo B za nastop na svetovnem prvenstvu, da si zasluži 25 odstotkov pogodbe. Norma je tista, ki loči kvalitetne atlete od manj kvalitetnih. V strokovnem svetu smo mnenja, da kdor od najboljših slovenskih atletov te norme ne izpolni, ni vreden tega denarja," je odločno pojasnil Martin Steiner, predsednik strokovnega sveta Atletske zveze Slovenije.

"Dejansko se močno trudimo, da bi atletom nudili čim boljše pogoje. Z izjemo Dušana Prezlja (na seji UO je odstopil z mesta podpredsednika AZS, op. p.) imamo polno podporo v upravnem odboru, tudi na seji strokovnega sveta pa nismo imeli težav, da smo prepričali atletsko stroko. Za svoje športnike se trudimo do te mere, da smo v tripartitni pogodbi med atletsko zvezo, klubi in atleti navedli, da morajo klubi atletom zagotoviti tretjino denarja, ki jim ga namenja atletska zveza," nam je še pojasnil Steiner in se spraševal: "Sprašujem se, ali so protesti atletov znak lažne solidarnosti ali gre za orientacijo po najslabših učencih?"

Atleti so imeli krizni sestanek na dvoranskem prvenstvu Slovenije, ki je bilo februarja v Celju. "Vem za sestanek. Vem pa tudi, da ni bil povabljen noben predstavnik atletske zveze," odgovarja Steiner.

Atleti zamerijo atletski zvezi, da so 7. marca na dan prihoda z dvoranskega evropskega prvenstva v Parizu, na AZS naslovili elektronsko sporočilo s svojimi zahtevami, na katero pa do včeraj niso dobili odgovora. "Tudi to drži. Povem pa vam lahko, da je bil pošiljatelj neznan," pravi Steiner.

Zgodba glede podpisa pogodbe atletov z AZS bo lahko imela po naših informacijah tri scenarije. Prvi je, da bodo atleti podpisali ponujeno pogodbo in po njihovih besedah izgubili bitko. Druga možnost, precej boleča za slovensko atletiko, je lahko, da atleti podpišejo pogodbo in ne nastopijo na evropskem ekipnem prvenstvu. To bi pomenilo skoraj zanesljiv izpad Slovenije iz prve evropske kategorije. V tem primeru bi se odrekli delu denarja od 25 odstotkov pogodbe, ki atlete zavezuje, da morajo tekmovati na državnem prvenstvu in evropskem ekipnem prvenstvu. Tretji scenarij, ki je malo verjeten, saj gre za precej denarja, pa je, da atleti pogodbe ne podpišejo. Atletom gre v nos tudi to, da AZS zaostruje pogoje v predolimpijski sezoni, saj bo večina njih v Londonu tekmovala na zadnjem velikem prvenstvu.

Enotnost atletov bo odločilna v naslednjih dneh. Edini izmed deseterice članov vrhunske selekcije, ki se ne strinja z atleti, je po naših informacijah suvalec krogle Miroslav Vodovnik. Oplotničan je s trenerjem Marjanom Štimcem bojda pripravljen vzeti ponujen denar.

"Z imeni v javnosti ne bom operiral. Toda vsem nam je jasno, da so v vrhunski selekciji štirje atleti, ki ne bodo imeli težav z normo, dve atletinji imata status poškodovanih, kar jima pogodba dopušča, ostanejo pa še štirje atleti," navaja Steiner. V prevodu: Martina Ratej, Snežana Rodič, Tina Šutej in Primož Kozmus težav z normami nimajo, poškodovani sta bili Marija Šestak in Sonja Roman, torej ostanejo Nina Kolarič, Boštjan Buč, Rožle Prezelj in Miroslav Vodovnik, čigar zgodba nam je že znana.