Puščica s privezano vrvico švigne nad zidom in obvisi na notranji strani rešetk. Čez trenutek se na oknu celice pojavi obris človeka. Zapornik se prepriča, da ni morebiti kdo opazil nenavadnega početja. Vrvico, na kateri je privezana majhna vrečka heroina, začne počasi vleči v celico.

Zapor ni tako nepredušno zaprt sistem, kot bi si morda mislili. Veliko tistih, ki so svojo kazen že prestali, se v brk paznikom in pravosodnemu sistemu rado pohvali, da se da vse stvari od zunaj dobiti tudi znotraj zaporniških zidov. Seveda imajo pri tem velikokrat v mislih prepovedane droge in predmete, ki zaprtemu človeku omogočajo povezavo z zunanjim svetom.

Tehtanje med svobodo in varnostjo

"Pritoka prepovedanih drog v zapor ni mogoče popolnoma preprečiti. Izkušenj s tem imamo veliko, skoraj ni načina za tihotapljenje, ki ga ne bi poznali. Vendar smo pri odkrivanju teh poti zakonsko, kadrovsko in časovno omejeni," razloži Jože Podržaj, direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Trenutno tam kazen služi 482 oseb s povprečno dolžino kazni sedem let.

"Dob je v evropskem merilu dejansko polodprti zapor in ne tako imenovani 'top security' objekt. Samo poglejte zid. Je relativno nizek, še pred nekaj leti sploh ni imel bodeče žice. Paznikov v opazovalnih stolpih ni več. Tudi tehnično varovanje ni na ravni najbolj zavarovanih zaporov. Tukaj velja bolj sproščen režim. Pisarne paznikov in jetnikov so v isti zgradbi, komunikacije med njimi je več kot pri tipičnem celičnem načinu prestajanja kazni. Tudi jetniki lahko večino časa nemoteno komunicirajo med seboj," nadaljuje Podržaj in dodaja, da tak način delovanja zaporniškega sistema dopušča več možnosti za preprodajo prepovedanih drog in predmetov.

"Stike med zaporniki bi sicer lahko drastično omejili, celice dnevno pregledovali s psom. Kaj bi s tem dejansko dosegli, pa je vprašanje. Ostri varnostni ukrepi, zaradi katerih bi našli nekaj gramov hašiša več, bi začeli kaznjence utesnjevati. In če se jetniki slabo počutijo, se slabo počutijo tudi pazniki. Hitro bi prišlo do napetosti. To pa na dolgi rok ni dobro ne za nas ne zanje," je prepričan Podržaj in dodaja, da je v zaporu vedno treba tehtati med svobodo na eni ter varnostjo na drugi strani. Pravo razmerje je težko najti.

Pisma, paketi in teniške žogice

Pošiljatelji heroin in kokain skrivajo v pisma. Včasih drogo potresejo med dve enaki razglednici in ju z likalnikom zlepijo skupaj. Potem so tukaj še paketi s hrano, v kateri poskušajo pretihotapiti prepovedano drogo.

"Imamo sicer rentgen, ki pa praška ne pokaže. Če hočemo pismo odpreti, moramo to storiti vpričo jetnika. Vsakega pisma enostavno ne moremo tako pregledovati, saj bi trajalo celo večnost," razloži Aleš Tibljaš, vodja paznikov zapora v naši največji kaznilnici. "Prepovedane droge smo našli tudi v čokoladnih bombonih. Kroglice so bile natančno prerezane in izdolbljene. V dvanajstih od šestnajstih kroglic je bil heroin, druge pa so bile prave."

V mestnih zaporih droge pogosto letijo čez obzidje v teniških žogicah, ki jih potem zaporniki na sprehodu poberejo in pomešajo s svojimi. Slišali smo tudi za primere v ljubljanskih zaporih, ko zunanji pajdaši pripeljejo otroke v bližino zapora, da igrajo nogomet. Mulcem naročijo, naj žogo med igro "po naključju" brcnejo čez obzidje. Seveda notranjost ni prazna.

O tihotapljenju drog za zaporniške zidove smo se pogovarjali tudi s kaznjencem Janezom Novakom (ime je izmišljeno zaradi zaščite identitete sogovornika), ki na Dobu prestaja zaporno kazen osmih let.

"Rekel bi, da je droge sedaj veliko manj kot pred leti. Tudi denarja je manj, to se pozna. Je pa preprodaja seveda dobra priložnost za zaslužek. En gram heroina stane zunaj okoli 10 evrov, tukaj pa 50. In če vemo, da na Dobu razen v slabo plačanem industrijskem obratu priložnosti za zaslužek ni, ta dejavnost marsikoga premami," razlaga Novak, tudi sam bivši odvisnik. Čist je že pet let.

"Ko sem prišel na Dob, se je govorilo, da so droge v zapor prinašali tudi nekateri zaposleni 'civili' v delavnici. A to je daleč nazaj, teh fantov ni več," razlaga in še dodaja: "Spomnim se, da je nekoč nekdo dobil razglednico, pomočeno v LSD. Pazniki so jo držali v roki, pa niso vedeli, kaj imajo. Fant je nato kartico jedel po koščkih in se tako zadeval."

Prav toliko ali še bolj iznajdljivi so zaporniki in njihovi zunanji "sodelavci" v tujini. V enem izmed ruskih zaporov so tako pazniki ulovili zdresirano mačko, ki je z majhnim paketom droge po žlebovih in strehi vsak večer splezala do določene celice. Možje v uniformah britanskega zapora Elmley pa so bili popolnoma osupli, ko so ponoči zagledali čez dvorišče leteti helikopter na daljinsko upravljanje s privezanim paketom. Ko so helikopterček končno "sestrelili", skrivnostnega tovora ni bilo več.

Tihotapljenje v telesu

Glavna pot za tihotapljenje drog v zapor so sicer obiski, dnevne imajo na Dobu dvakrat tedensko. Obiske pa imajo tudi ponoči, kar je skoraj unikum v evropskem sistemu prestajanja zaporne kazni.

"V prostorih za obiske imamo tudi garsonjeri, kjer lahko kaznjenca ponoči obišče žena ali partnerka. Po zakonu v teh prostorih ne sme biti kamer, zato se lahko v smislu nepravilnosti tam počne marsikaj. To je gotovo priložnost za izmenjavo prepovedanih snovi. Obiskovalci jih prinesejo v telesnih odprtinah, obsojenci jih prevzamejo in vstavijo v zadnjično odprtino," razlaga Podržaj. "Z obiski čez dan je podobno. Tudi tam ne sme biti kamer, zato je predaja možna. Pazniki gibanja rok vsakega izmed tristo ljudi pač ne morejo nadzorovati."

Pazniki bi sicer lahko pridobili sodniški nalog za pregled telesnih odprtin, vendar to traja predolgo. "Če nekoga sumimo, da preprodaja, lahko odredimo nadzorovani obisk čez steklo. Vendar tudi to ne prepreči vsega, saj sploh ni rečeno, da droga prihaja v zapor preko njega. Verjetno jo je zanj ob svojem obisku pretihotapil popolnoma drug, neopazen zapornik," še razlaga direktor zapora in se v isti sapi sprašuje: "Ampak, kako naj obiske prepovemo, če pa so glavni stik obsojencev z otroki, partnerko, prijatelji in zunanjim svetom?"

Povezava z internetom za 700 evrov

Poleg drog so v zaporih seveda zaželene tudi druge prepovedane dobrine. Mobilni telefoni, povezava z internetom, alkohol. Vse, kar je na svobodi (domala) vsakomur dosegljivo. "Alkoholne pijače niso več tak problem kot nekoč. Generacije se menjajo. Glavni odvisniki so od drog, alkohol večinoma zanima starejše jetnike," pove Tibljaš.

Alkohol se sicer da pridelati tudi za rešetkami. Zaporniki v vodo narežejo jabolka, namesto kvasa dodajo skorjo svežega kruha. Nastane alkoholno vrenje. Tvarina se imenuje "mušica". Ker pa alkoholno vrenje oddaja hlape z močnim vonjem, so jetniki razvili posebno metodo, kako to zakriti.

"Vonj alkoholnega vrenja je specifičen, pazniki ga hitro zaznajo. Tako zaporniki vzamejo manjšo posodo, v kateri sta voda in sadje, ter jo dajo v drugo, večjo posodo, ki jo nepredušno zaprejo. Ponoči, ko se zapor umiri, pa odprejo pokrov in vse skupaj prezračijo. Do jutra, ko pridejo na ogled pazniki, smradu ni več," razloži. A takšnih podvigov naj zadnja leta ne bi bilo veliko.

Mobilne telefone so na Dobu že poskusili pretihotapiti na najrazličnejše načine, tudi v klobasi. Verjetno ga je že pri njeni izdelavi vstavil mesar, saj na pogled ni bila prav nič sumljiva. Da mesnina skriva mobilni telefon, je paznike opozoril šele rentgen.

Tudi informacijska doba zaporov ni zaobšla. Jetniki lahko napišejo prošnjo za uporabo prenosnika, vendar brez dostopa do svetovnega spleta. "Naša tehnična služba vsak računalnik pregleda in odstrani strojno opremo, ki bi se lahko uporabljala za povezavo do interneta. Kot vemo, pa se danes dobijo kot vžigalnik veliki USB-modemi za brezžično povezavo," razlaga Tibljaš. Po njegovih besedah so ti zelo iskano blago znotraj zidov zapora. Takšen modem naj bi med jetniki dosegel tudi vrednost 700 evrov!

Se pa tudi dogaja, da nedovoljene predmete in droge jetnikom v zameno za plačilo dostavijo pazniki.

"Zaposleni za takšno početje niso imuni, tega se zavedamo. Pred štirimi leti smo pri sodelavcu posumili, da skrivaj v zapor prinaša mobilne telefone. Nekaj časa smo ga opazovali in nato, ko je bil sum potrjen, ukrepali. Od takrat gredo tudi vsi zaposleni v zavarovanih delih zapora skozi osebni pregled. Telefone in podobne predmete morajo pustiti zunaj ograje, pri sebi jih lahko imajo le po službeni dolžnosti," je pojasnil Jože Podržaj.