Najverjetneje se je kar veliko njenih starejših kolegov pri vsem skupaj zabavalo v smislu, boš že videla, mala, kako te bo vse skupaj postavilo na realna tla. Preden boš rekla keks, boš spoznala, kaj vse se kuha za zidovi na Kolodvorski. Dokler vstajaš s kurami in neobvezno kramljaš ter trosiš prazne leporečne napovedi in nasmehe v tistem jutranjem terminu, živiš v vzporednem vatiranem svetu. Jasno, saj nikogar ne ogrožaš. V trenutku, ko pa boš začela kukati proti resnim oddajam in omenjati svoje ambicije, jih boš dobila po glavi. Takrat ti ne bo več pomagal noben kipec na nočni omarici. Morda ti bo ostal edini prijatelj na medijski sceni. Edini, v katerega se boš zacopala in te ne bo razočaral.

Ja, v viktorje se vsi zaljubljajo vsako leto posebej. Vsaj takšen je občutek ob gledanju vseh tistih tam na odru in tudi tistih pod odrom. Da gre za resna razmerja, priča število politikov in ministrov v prvih vrstah. Zaenkrat se njim še ne deli kipcev, ampak očitno je že čas, da se med kategorije postavi tudi nekaj zanje. Lahko bi izbirali med najbolj neuspelimi izmikanji, najbolj nemogočimi outfiti, najbolj izvirnimi lažmi in najbolj zgrešenimi napovedmi. Konkurenca bi bila vsako leto hujša, vrst v Cankarjevem domu pa počasi premalo. Posebno ljubezen pa je izkazovala voditeljica Lucija Ćirović. Njena obleka s kipci viktorjev je bila v oči bijoča manifestacija te ljubezni. Transparentnost za vse bebce pred ekrani, ki ne vedo, v kaj zijajo.

Viktorji so nekaj samoumevnega. Tudi to, da tam ždijo politične face, sodi v to kategorijo. Ne vem, ali so to njihove skrite želje ali le uspeh organizatorja, da s tem celotni fešti da dodatno težo. In lahke tarče za vsakega, ki misli, da je duhovit že s tem, če kaj blekne na račun Pahorja, Kresalove, Jankovića, Tovšakove in tajkunov. Prejemnik viktorja popularnosti za radijsko osebnost Denis Avdić je bil v tem početju svetovni prvak. Njegova domislica z darili za znane face pa še en dokaz za mojo staro tezo, da so radijski voditelji najbolj zabavni in duhoviti za točno eno ciljno skupino. Za njih same. In potem še verjamejo, da mi na drugi strani padamo v nezavest, ko oni nabijajo najbolj banalne in obrabljene stereotipe. Tiste pač, ki se rolajo po bulvarskih rumenkotih. Nenazadnje je tudi samo podeljevanje viktorjev popularnosti ena sama rumena samoumevnost. Zakaj pa ima vse to sploh smisel? Da se ene skupine pač organizirajo in sforsirajo svoje face. Da še enkrat tekmujejo, kdo bo koga. Bo bolje svojo mrežo organiziral Radio Ena, Radio Center ali Radio City? In vsi potem poslušamo interne štose zmagovalcev, ki jih nihče ne pozna. Nenazadnje so vsi ti Plestenjaki in Romihi popularni tudi brez kipcev. Pa kakršnakoli že je ta popularnost. Ker popularnost je v tej podalpski dolini izgubila vsak resen pomen v trenutku, ko so se začeli rolati resničnostni šovi.

Samoumevno je tudi, da morajo podeljevalci kipcev zbijati šale. Naj mi že nekdo razloži, zakaj je to potrebno? Ok, da to počnejo stand up komiki ali pa Jurij Zrnec. Ok, da to počneta voditelja Lucija Ćirović in Boštjan Gorenc-Pižama. Saj to je njuna služba. In obenem zaščitni znak Viktorjev. Domislice, ki jih producirajo povezovalci in se z njimi lansirajo v slovensko orbito zabavljačev. Ne razumem pa, zakaj nas morajo z dialogi v zadrego spravljati napol znani osebki, ki se jim vidi, da vse skupaj ni zraslo na njihovih zelnikih. Manjkajo samo še trotel bobni, s katerih bi brali svoje dialoge.

V principu so vsakoletni viktorji dolgočasni. Najbolj zaradi preprostega dejstva, da po kipce hodijo bolj ali manj iste face in jih dobivajo iste oddaje. Ali kot je rekel Pižama na koncu predolge podelitve: spet se vidimo naslednje leto ob istem času, na istem kraju z istimi nominiranci. Prav zato z njimi nima smisla izgubljati časa. Konec koncev se z njimi ukvarjam celo leto. Sem pa vesel, da so v kategoriji najboljših informativnih oddaj strokovnega viktorja dobili Odmevi. Vesel zato, da je lahko po kipec prišla Rosvita Pesek, ki nam je že nekaj dni zatem v živo pokazala, zakaj Odmevi niso le najboljša informativna, ampak tudi najboljša humoristična oddaja. Ko se je z gostom pogovarjala o robotih, je v svoji znani zasliševalski maniri postavila zgodovinsko vprašanje. Vprašanje, ki je ciljalo na ženske, ki so redne spremljevalke te oddaje. Skratka, Rosvito je zanimalo, kdaj bodo izdelali robota, ki bo razbremenil ženske gospodinjskih opravil. Popolnoma resno in brez heca. Vprašanje za doktorat iz gospodinjstva. Nikoli si nisem mislil, da se mi bo že tako hitro začelo kolcati po voditeljskih bravurah TB-ja…