Zaradi številnih novih delovnih mest - v najboljših letih je tovarna zaposlovala več kot 1000 ljudi in bila v svoji dejavnosti največja v Sloveniji, je krepko zraslo tudi mesto Krško, ki se je z desnega brega razširilo še na levega in obkrožilo tovarno ter v 60. letih prejšnjega stoletja "pojedlo" ime Videm. Danes ga uporabljajo le še domačini staroselci.
Gradnji stanovanjskih blokov je pod okriljem tovarne, ki je po drugi svetovni vojni nosila Slovencem zelo tuje ime Đuro Salaj, sledila še preostala infrastruktura. Pred kakimi 60 leti je skorajda na tovarniškem dvorišču zrasel plavalni bazen in kmalu postal inkubator mnogih znanih uspešnih imen slovenskega tekmovalnega plavanja, tovarna je premogla celo lasten pihalni orkester in še bi lahko naštevali. Celulozo so prenehali proizvajati poleti leta 2006, ostala je proizvodnja papirja.
Vso to bogato, razgibano in zelo zanimivo zgodovino tovarne ter mesta in ljudi okoli nje sta v dokumentarni film Celuloza ujela posavska avtorja Maja Žiberna in Tomaž Pavkovič, premierna projekcija pa bo danes ob 19. uri v krškem kulturnem domu.
"Med rastjo celuloze so bili neki povsem drugi časi in namen filma je ravno ta: ohraniti spomin na neki drugi odnos, predvsem pa na neko drugo razpoloženje v tovarni, do tovarne, med ljudmi in v mestu," je dejala soavtorica Maja Žiberna.
