Predvsem zaradi tega, ker je pravosodni minister Aleš Zalar z njo želel uvesti monopol notarjev pri vlaganju zemljiškoknjižnih predlogov, je novela doživela veto državnih svetnikov in pri ponovnem glasovanju ni več dobila absolutne večine. Po njenem padcu so svojo novelo vložili opozicijski poslanci. Ti so večino členov prepisali, namesto notarskega monopola pa zapisali, da zemljiškoknjižne predloge lahko vlaga vsakdo v pisni ali elektronski obliki. Tudi ta novela je padla v vodo in decembra lani je skupina poslancev z Borutom Sajovicem na čelu poskusila še tretjič.

Ta Sajovčeva novela se od Zalarjeve bistveno razlikuje. Določa sicer, da se mora zemljiškoknjižne predloge vlagati v elektronski obliki, toda dopušča, da jih lahko vloži tudi vsak posameznik, toda samo tako, da se osebno zglasi na okrajnem sodišču, kjer nepremičnina leži. Sodišče potem to pisno vlogo spremeni v elektronsko obliko. Posameznik ali pravna oseba lahko to isto stori tudi v elektronski obliki, če ima digitalno potrdilo z varnim elektronskim podpisom, varni elektronski predal in če je vključen v sistem za varno vročanje v civilnih sodnih postopkih. Lahko pa v njegovem imenu zemljiškoknjižne predloge vlagajo notarji, odvetniki, nepremičninska podjetja ter državna in občinska pravobranilstva.

Vinko Gorenak je v imenu SDS trdil, da gre za enak zakon, kot je bil Zalarjev. Ponovil je trditve, da bo tudi ta novela notarjem prinesla velikanske zaslužke, govoril je o 30 milijonih evrov, skratka, da je novela protiljudska, ker ukinja tisto, kar je uvedla že Marija Terezija. SDS je zato vložila dopolnilo, s katerim so poslanci poskušali uveljaviti možnost, ki jo je državni zbor že zavrnil: da bi zemljiškoknjižne predloge lahko v pisni ali elektronski obliki vlagal vsakdo in na katerem koli okrajnem sodišču v Sloveniji. Toda pri tem vztrajanju so ostali osamljeni, dopolnilo je večina zavrnila in na koncu so vsi navzoči (75) razen SDS novelo potrdili (54 proti 21).