"Dne 12. aprila 1961 je na pot okoli Zemlje vstopila prva vesoljska ladja na svetu Vostok s človeško posadko na krovu. Pilot kozmonavt Vostoka je državljan Zveze sovjetskih socialističnih republik, letalski major Jurij Aleksejevič Gagarin."

Tako je pred pol stoletja poročal moskovski radio. Jurij Aleksejevič Gagarin je bil v vesoljski kapsuli Vostok prvi človek, ki je Zemljo videl drugače. V eni uri in 48 minut je s približno hitrostjo 27.350 kilometrov na uro obletel Zemljo in pozneje v svoj dnevnik zapisal:

"Kot prvi sem ugledal okroglo obliko Zemlje. Ukrivljenost ste lahko opazili, če ste gledali proti obzorju. Bila je edinstvena in čudovita. Osvetljena stran Zemlje je bila lepo vidna. Lahko sem razločil obale celin, otoke, velike reke in oceane. Ko sem prihajal iz Zemljine sence, se je obzorje spremenilo. Videl sem lahko, kako je tanek oranžen pas prehajal v modrega, ta pa znova v gosto črnino…"

Polet se je končal tako, da se je Gagarin nad Zemljo katapultiral iz Vostoka 1 in kot padalec pristal pri mestecu Engels ob Volgi v evropskem delu Rusije blizu krajev, kjer se je samo šest let prej z letalom krajevnega aerokluba prvič odlepil od tal.

Presenečenje za Američane

Hladna vojna med Zahodom in Vzhodom se je preselila visoko nad Zemljo in tedanja Sovjetska zveza je bila z Gagarinom zmagovalka. Res je, da je tri tedne kasneje z raketo Mercury-Redstone 3 poletel še Američan Alan Shepard, ki pa mu za razliko od Gagarina ni uspelo doseči orbite. Je pa vsaj sam nadzoroval svoj modul, saj je bil Gagarin v svoji raketi skorajda le nemi opazovalec, saj je bilo vse avtomatizirano. V primeru, da bi moral preiti na ročno upravljanje, bi moral pred tem rešiti logični ključ, za katerega je imel s seboj rešitev zapisano v zapečateni kuverti. Američani so se tolažili, vendar je 6. avgusta 1961 poletel še en Rus, German Titov, ki je svojo raketo Vostok 2 upravljal ročno.

Ruska zmaga v vesolju je bila popolna po tistem, ko so že leta 1957 izstrelili prvi umetni satelit Sputnik 1, s katerim je človeštvo vstopilo v vesoljsko dobo. Takrat je bila zmaga še toliko bolj sladka, ker so za ta dogodek Američani izvedeli šele potem, ko so prebrali novico ruske tiskovne agencije Tass. Mesec dni kasneje je s Sputnikom 2 v vesolje poletela še psička Lajka, kako romantično se danes to sliši, in Američani so vse bolj glasno govorili o novem Pearl Harborju. V drugi svetovni vojni so jih namreč v tem pristanišču na Pacifiku presenetili Japonci, sedaj pa so jih presenetili Rusi.

Takšnega poraza si Američani seveda niso mogli privoščiti in na hitro so v vesolje leta 1958 izstrelili prvi ameriški umetni satelit Explorer 1 ter upali so na najboljše. Istega leta so ustanovili kar svojo vesoljsko agencijo Nasa, ki je uspehe ruskih vesoljcev vsaj na začetku težko dohajala.

Gagarin je bil prvi Zemljan na robu vesolja, potem pa je bila še leta 1963 Valentina Terješkova v vesoljski ladji Vostok 6 prva ženska v vesolju. Ne glede na vse kasnejše uspehe v vesolju je zagotovo zapisan z zlatimi črkami v zgodovino. Ker je bil vedno radoveden in je hotel vedno več, to je pač običajna razlaga tedanjih ruskih junakov, se je Gagarin sam prijavil za novi program vesoljskih raziskav. Za ta program se je prijavilo okoli tri tisoč kandidatov, 102 so povabili na test in izmed njih so izbrali dvajset kandidatov, ki so začeli prava testiranja. Med njimi je bil seveda tudi Gagarin.

Po vrnitvi na Zemljo je postal junak, ki ga je slavil skoraj ves svet. Seveda je dobil visoko odlikovanje heroj Sovjetske zveze in mnoga druga ter začel potovati po svetu. Po mnogih evropskih in azijskih državah je opisoval svoj prvi polet v vesolje in razlagal je pomen tovrstnega osvajanja neznanega.

Gagarin je bil superjunak, postal je legenda, človek, ki je prvi fizično zapustil naš planet, a vse skupaj mu ni stopilo v glavo. Vrnil se je v Zvezdno mesto, nedaleč od Moskve, kjer je bil center ruskega vesoljskega programa. Posvetil se je izobraževanju mlajših astronavtov in bil tudi rezerva, da bi leta 1967 po potrebi nadomestil Vladimirja Komarova v vesoljski ladji Sojuz 1.

Gagarin pa je bil v svojem bistvu pilot vojaških letal in zaprosil je, da bi se vrnil med pilote. Dobil je visoki čin polkovnika in pripravljati se je začel na nadaljevanje pilotske kariere. Dne 27. marca 1968 je poletel na rutinski polet z inštruktorjem Vladimirjem Serjoginom, ki je Gagarina pripravljal na letenje z migom 15UTI. Tistega dne je letalo nad Kirzahom v osrednji Rusiji strmoglavilo in tedaj 34-letni vesoljski junak je umrl.

Novica o njegovi smrti je bila popolno presenečenje. Preživel je polet v vesolje, umrl pa v letalu? Najprej se je razširila teorija, da je bil Gagarin v resnici pijanec in da pijan pač ni mogel upravljati letala ter se je zato zrušil in umrl. Po drugi teoriji naj bi postal preveč popularen in se ga je sovjetsko vodstvo hotelo znebiti, ne glede na to, da so ga uporabljali kot najboljšo reklamo ruskega, torej komunističnega načina življenja. Govorilo se je tudi, da je v resnici napravil samomor, in še kaj se je slišalo.

Neprestane razprave o resnici

Obstajajo tri uradne in več deset neuradnih različic, zakaj je prišlo do nesreče letala ter zakaj se Gagarin in Serjogin iz njega nista katapultirala. Mig 15, ki je bil sicer tehnično brezhiben, je padel v vrij in da mu je za rešitev zmanjkalo le nekaj sto metrov oziroma dve ali tri sekunde. Letalo se je s hitrostjo približno 700km/h in pod kotom približno 70 stopinj zapičilo v zemljo. Meteorološko poročilo o višini spodnje plasti oblakov, ki naj bi bila 900 metrov nad zemljo, je bilo napačno. Omenjena plast se je v resnici nahajala kakih 500 metrov nižje. To je bil zadnji preizkusni polet, preden bi Gagarin dobil dovoljenje za samostojno letenje z migom 17.

Lansko leto je posebna neodvisna komisija ponovno opravila analizo njegove nesreče in ugotovili so, da je bil za nesrečo kriv Gagarin sam, ker ga je zgrabila panika. V nekem trenutku poleta naj bi Gagarin namreč opazil, da je v kabini odprt ventil za zrak, zagrabila ga je panika in menda je hotel čim prej pristati. Zaradi prehitrega spuščanja naj bi oba s kopilotom izgubila zavest in letalo se je brez nadzora zrušilo v gozdu.

Ostanki letala so še danes varno spravljeni v zavarjenih sodih, Gagarin in inštruktor Serjogin pa sta pokopana pod kremeljskim obzidjem, tam, kjer so pokopani največji junaki nekdanje Sovjetske zveze. Samo še pogreb Stalina je bil pospremljen z večjimi častmi.

Gagarin je vsake toliko časa v ospredju pozornosti svetovne javnosti. Ne samo zato, ker je letos jubilej njegovega revolucionarnega poleta, ampak ker je po mnenju mnogih okoli njega še vedno veliko neznank.

Več v tiskani izdaji!