V kreativno industrijo sodijo dejavnosti, kjer so posameznikove veščine in talenti ključni pri ustvarjanju dodane vrednosti. To so denimo arhitektura, oblikovanje, umetnost in podobne druge dejavnosti, ki temeljijo na intelektualni lastnini.
"V Sloveniji predstavlja problem že samo nepoznavanje pojma kreativna industrija," opozarja Nika Murovec z inštituta za ekonomska raziskovanja. Cilj projekta je zato v prvi vrsti opozarjanje javnosti na ekonomski in razvojni potencial, ki ga kreativna industrija ponuja.
Raziskava je pokazala, da so te dejavnosti v Sloveniji, z izjemo arhitekture, slabo uveljavljene. Glavno težavo vidi Nika Murovec zlasti v tem, da Slovenija nima pripravljene strategije, ki bi te dejavnosti spodbujala. Poleg tega pa se slovenski kreativci srečujejo še s težavami majhnega trga in zato tudi s hudo konkurenco.
Po besedah Murovčeve so v najbolj neugodnem položaju industrijski oblikovalci: "Raziskava je pokazala, da se jih pogosto dojema kot nepotreben strošek. Zato se dostikrat najame cenejše in slabše oblikovalce, kar posledično privede do upada ugleda celotne panoge." Številni primeri slovenskih kreativnih delavcev, ki delujejo v tujini, pa še dodatno opozarjajo na neizkoriščen potencial.
V okviru projekta Kreativna mesta bodo partnerji v letošnjem letu skušali s promocijo približati pomen kreativne industrije in njenih potencialov širši javnosti. V načrtu pa imajo tudi pripravo predlogov za spodbujanje kreativne industrije. V naslednjem letu pa nameravajo povezovati posameznike iz kreativne industrije na mednarodni ravni in s tem spodbujati mednarodno sodelovanje.
