Thaler je v kratki nekajminutni izjavi za medije pojasnil, da se je za odstop odločil zato, da bo preiskava lahko nemoteno potekala, in ker si želi, da bi prišla na dan vsa resnica. Ta pa je, da je bil vsaj dvakrat tarča poskusa diskreditacije. Zato je želel odkriti, kdo je v ozadju teh poskusov. Za razliko od drugih dveh razkritih poslancev on ni sprejel ponujenega denarja za vlogo »parlamentarnega svetovalca določenim naročnikom«, niti tega ni nikoli nameraval. Prepričan je, skratka, da ni storil nič nezakonitega. Thaler je ob tem še omenil, da je včeraj dopoldne, preden se je odločil objaviti odstop, obiskal državno komisijo za preprečevanje korupcije in tam vso zadevo pojasnil. Posredno je namignil, da so v Veliki Britaniji za nezakonito tajno snemanje možne velike odškodnine, toda zdaj se s tem nima časa ukvarjati.
Ostro sporočilo protikorupcijske komisije
Ob tem se pojavlja vprašanje, kaj je vplivalo, da se je Thaler čez noč premislil in odstopil. V nedeljskem pogovoru namreč kakšne odločitve o odstopu nismo zaznali oziroma nam je Thaler dejal, da bo počakal na rezultate preiskave, ki bo potekala v evropskem parlamentu. Včeraj je Thaler zanikal, da bi odstopil zaradi pritiskov predstavnikov evropskega parlamenta oziroma evropskih socialistov. Kot je dejal, teh pritiskov ni bilo oziroma »nisem imel časa, da bi jih opazil«. Gre torej – tako Thaler – za njegovo odločitev, »da vsi postopki v miru tečejo«.
Lahko bi sklepali, da je na Thalerjev odstop pomembno vplival včerajšnji jutranji uradni pogovor s člani komisije za preprečevanje korupcije. Pogovor je bil, sodeč po sporočilu za javnost, zelo oster, komisija pa je ocenila, da je podan sum storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja s področja korupcije in nezakonitega posredovanja. Zato je vzpostavila stik z nacionalnim preiskovalnim uradom in vrhovnim državnim tožilstvom, ki jima bo posredovala doslej zbrane podatke. Prav tako pa bo stopila v stik s pristojnimi ustanovami EU. Nacionalni preiskovalni urad je včeraj v primeru Thaler že začel s preiskovanjem suma storitve kaznivega dejanja.
Thaler bi moral poskus podkupovanja prijaviti
Kot so nam dejali nekateri pravni strokovnjaki, je običajno za pregon kaznivega dejanja pristojna država, v kateri naj bi se zgodilo kaznivo dejanje. V Thalerjevem primeru je to Belgija (oziroma Francija, saj je do enega srečanja z domnevnimi lobisti prišlo v Strasbourgu). Lahko pa ta odstopi od pregona in ga nato prevzame država, katere državljan je osumljenec, torej Slovenija. V primeru kolizije interesov pa pregon prevzame tista država, ki ga je prva začela. Kdo bo preganjal Thalerja, če sploh, pa je za zdaj še prezgodaj govoriti.
Včeraj smo za kazensko pravne razsežnosti primera Thaler povprašali kar šest pravnih strokovnjakov. Nihče od njih ni želel nastopati z imenom in priimkom, ker zadeva, kot pravijo, ni tako preprosta, kot se morda zdi.
Tako bo treba ugotoviti, ali je v tem primeru šlo res za kaznivo ravnanje, ali zgolj za zaigrano zadevo, na kar se sklicuje odhajajoči evropski poslanec. Thaler nam je včeraj tudi dejal, da o poskusih podkupovanja ni nikogar obvestil, saj ni vedel, od kod stvar prihaja: ali iz Skopja, Ljubljane ali Bruslja. A bi po mnenju strokovnjakov o teh poskusih moral nemudoma obvestiti pristojne organe. Ker tega ni storil, je v njegovem ravnanju zaznati elemente korupcije.
Poleg tega – tako naši sogovorniki iz pravniških krogov – niso storili kaznivega dejanja le tisti, ki so sprejeli podkupnino, temveč tudi tisti (provokatorji), ki so jo ponujali oziroma dajali. Navsezadnje pa tudi novinarji, ki so zadevo tajno posneli. Zato bodo posledice po vsej verjetnosti bolj politične in moralne kot kazenskopravne.
Trditev Zorana Thalerja, da ni nič podpisal in se je dogovarjal le ustno ter da zato ni storil kaznivega dejanja, pa je – tako pravni strokovnjaki – iz trte izvita in govori bolj o tem, da nekdanji evropski poslanec ni ravno najbolje pravno podkovan.
Če bo zoper Thalerja stekel kazenski postopek v Sloveniji, bi lahko šlo za sum kaznivega dejanja jemanja podkupnine po 261. členu slovenskega kazenskega zakonika, ki med drugim pravi, da se kaznuje »uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zase ali za koga drugega zahteva ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo korist ali obljubo oziroma ponudbo take koristi, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali da ne bi opravila dejanja, ki bi ga morala ali smela opraviti ali kako drugače zlorabila svoj položaj...«. Za takšno kaznivo dejanje je zagrožena kazen od enega do osmih let zapora.
SD: Thaler ni član naše stranke
O ravnanju evropskega poslanca iz njihovih vrst je včeraj spregovoril kolegij predsednika SD, a je bila razprava po naših informacijah kratka (menda je trajala vsega 12 minut), saj je Thaler pred tem že odstopil. Kot je po kolegiju povedal podpredsednik stranke Miran Potrč, so Thalerjevo odločitev o odstopu pozdravili, saj je z njo uveljavil politično odgovornost ter hkrati omogočil, da ustrezni organi ugotovijo, ali na njegovi strani obstaja krivda ali ne.
Naslednji na listi SD za vstop v evropski parlament je sicer državni sekretar v Pahorjevem kabinetu Andrej Horvat, vendar pa ga je – tako Potrč – premier prosil, da ostane na državnosekretarskem mestu in ne odide v Bruselj, s čimer je Horvat soglašal. Tako bo postala nova evropska poslanka Mojca Kleva, ki je bila do sredine leta 2009 podsekretarka v poslanski skupini SD, trenutno pa je predstavnica državnega zbora v evropskem parlamentu.
V SD upajo, da dogajanje v zvezi s Thalerjem ne bo pomembneje vplivalo na že tako ne ravno visoko priljubljenost stranke. Zato nekateri glasno poudarjajo, da Thaler ni njihov član in da so mnogi v stranki njegovi kandidaturi za evropskega poslanca na čelu liste SD nasprotovali. Spomnimo, da je bil Thaler predvsem izbira predsednika stranke Boruta Pahorja, ki je napovedal, da bo za nosilca liste izbral ugledno ime, nestrankarskega strokovnjaka. Prav to, da ni izbral člana stranke, je mnoge v SD tedaj vznejevoljilo. Izpostavljali so, da je SD edina stranka, ki na prvih dveh mestih na listi nima svojih članov, nekateri – med njimi Mladi forum – pa so celo pozivali, naj njihovi člani na glasovnici obkrožijo številko pred kandidatko, članico stranke Mojco Kleva.
Javnost mora izvedeti resnico
Sum o vpletenosti Zorana Thalerja v lobistično afero je njegovo poslansko kolegico iz vrst SD Tanjo Fajon, kot je dejala, pretresel. Obtožbe Sunday Timesa so po njenih besedah zelo resne in mečejo senco ne le na posamezne poslance, temveč na delo celotnega evropskega parlamenta, zato je treba nujno in čim prej izvesti neodvisno preiskavo in ugotoviti, ali so trditve o podkupovanju resnične. »Javnost mora izvedeti resnico,« poudarja Fajonova. Ob tem zagotavlja, da sama doslej ni prejela nobene dvomljive ponudbe. Tudi če bi jo, »je kakršnokoli prejemanje plačil nedopustno in nemoralno«.
Izvoljeni politiki ne bi smeli ogroziti svoje kredibilnosti in odgovornosti pred volilci na nezakonit ali neetičen način, je prepričana evropska poslanka iz vrst SDS Romana Jordan Cizelj. Jo pa hiter odstop Zorana Thalerja kljub temu »na neki način preseneča, saj je poslanec prepričan v svojo nedolžnost«. Zato ta odstop ocenjuje kot znak, da Thaler ne želi, da se v javnosti pere umazano perilo. »Vsekakor pa pričakujem, da bodo organi pregona kljub njegovemu odstopu ustrezno ukrepali do razjasnitve situacije. Pri tako jasni in neposredni obtožbi pričakujem posledice, vsa stvar ne more in ne sme po nekaj dneh potihniti,« je še dejala Jordan-Cizljeva.
Vodje poslanskih skupin parlamentarnih strank so se včeraj večinoma strinjali, da je Thaler z odstopom s položaja evropskega poslanca ravnal pravilno in pričakovano. Prepričani so, da je dogajanje že povzročilo škodo Sloveniji v mednarodnem prostoru.
