Prvi polčas tekme proti Romunkam ni nakazoval visoke končne zmage.

Tudi ko so gostje visoko povedle, so moje igralke ostale mirne. Nato je bil Krim takšen kot v najboljših časih. Takšen, kot sem ga tudi vzgajala. Začelo se je na "dizel", nato pa je šlo vedno bolj na "turbo". Vesela sem, da so igralke sebi in drugim dokazale, da so prave, kakovostne in močne.

Niti v zadnji sezoni triletnega ciklusa vam ni uspelo doseči cilja - uvrstitve v polfinale lige prvakinj.

Res je, a vseeno je ekipa v treh letih dosegla zelo veliko. Seveda nam je vsem žal, da nismo v polfinalu. Toda če sem realna, so v polfinalu štiri ekipe, ki so vsaj tako kakovostne, kot je naša. Škoda le, da nismo zdržali vseh zunanjih dejavnikov, medtem ko smo se z notranjimi kar uspešno borili. Predvsem na začetku ciklusa je bilo veliko težav in bojev za preživetje, vendar nam je uspelo. Trudili smo se kot norci in upam, da na Galjevici tega ne bo treba nikomur več nikoli početi.

Kakšna je Krimova prihodnost?

Odvisno od tega, kakšne usmeritve in cilje bo zdaj postavilo klubsko vodstvo. Igralski kader je že večkrat dokazal, da je iz pravega testa. Zato upam, da ga bo klubu v veliki meri le uspelo zadržati in pripeljati še kakšno okrepitev. Temelji za nadaljevanje dela so dobri, zdaj pa je treba klubsko vodstvo okrepiti tudi organizacijsko in menedžersko. Tega je bilo doslej premalo, zato smo bili pogosto na prepihu.