Toda na drugi strani se javnost precej bolj kot na prejšnjih merjenjih pozitivno odziva na reforme, ki jih pripisuje ministru za delo in socialne zadeve Ivanu Svetliku.Tako je število privržencev in nasprotnikov zakona o malem delu že izenačeno, relativno hitro raste tudi odstotek ljudi, ki podpirajo tudi pokojninsko reformo. V strankarski areni večina strank, izjemi sta SLS in SD, nazaduje. Najbolj SDS, ki ji je rating od januarja do zdaj padel za 6 odstotnih točk. Za 7 točk pa je več tistih, ki ne bodo volili. Skupaj s tistimi, ki še niso odločeni, tvorijo že večinski del volilnega telesa.
Vprašanje je, ali je gospodarska kriza res edini razlog za to, da je ravno Pahorjeva vlada v očeh javnosti potolkla vse dosedanje negativne rekorde merjenj uspešnosti.
Zelo velike razlike v primerjavi z drugimi vladami nakazujejo, da na tako nizek ugled vlade vpliva tudi Pahorjev osebni slog vodenja vlade. Borut Pahor je po tem, ko je prevzel krmilo vlade, tudi na lestvici popularnih politikov začel z vrha počasi drseti navzdol. Povedano drugače, večina javnosti je očitno mnenja, da Pahor kratko malo ni človek za vodenje vlade, še posebej ne v kriznih razmerah. Toda volitve je dobil, kar samo dokazuje, kako čudna in nelogična so včasih pota politike.
Večina (56 odstotkov) je Pahorjevo vlado za uspešno ocenila samo decembra 2008, ko je šele nastopila. Če je bilo v kasnejših mesecih veliko - 20 do 30 odstotkov - takih, ki so na vprašanje o (ne)uspešnosti vlade odgovarjali z ne vem, je že aprila 2009 preskočila mejo, ko jo je več kot polovica vprašanih ocenila za neuspešno. Ta odstotek nezadovoljnih je potem samo še naraščal in ta mesec dosegel 82 odstotkov. Za primerjavo zapišimo, da je vlado Janeza Janše še oktobra 2008, ko je opravljala samo še operativne posle, 51 odstotkov vprašanih ocenjevalo za uspešno in zgolj 41 odstotkov, da ni uspešna. Nekoliko bolj so bili anketiranci do te vlade kritični nekaj mesecev prej, denimo oktobra 2007, ko ji je neuspešnost prisodilo 58 odstotkov vprašanih, kar je bil najslabši rezultat v njenem mandatu.
Janša je tako še vedno na drugem mestu lestvice dosedanjih predsednikov slovenskih vlad po letu 1990. Daleč prvi na tej lestvici je Janez Drnovšek, za katerega 61 odstotkov vprašanih meni, da je najbolje opravljal premiersko vlogo. Za Janšo je glasovalo 16 odstotkov, tretji je Lojze Peterle z osmimi, četrti pa Borut Pahor s tremi odstotki. Antona Ropa (2 odstotka) in Andreja Bajuka (1 odstotek) pa se komajda še kdo spomni. Tokrat je Ninamedia izmerila tudi javno mnenje o ministrih. Na vrhu lestvice uspešnih je minister za zdravje Dorijan Marušič (15 odstotkov), sledijo za obrambo Ljubica Jelušič (13), za šolstvo Igor Lukšič in za promet Patrick Vlačič (12), za gospodarstvo Darja Radić (10) in tako naprej. Na dnu lestvice so od spodaj navzgor minister za Slovence po svetu Boštjan Žekš, ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan, minister za visoko šolstvo Gregor Golobič in minister za finance Franci Križanič. Minister za delo Ivan Svetlik je v zlati sredini. Med ministre, ki svoje delo najslabše opravljajo, so vprašani na prvo mesto postavili ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal (25 odstotkov), sledi ji Golobič (19), Križanič (14), Radićeva (13), Vlačič in Svetlik (8 odstotkov glasov). Obe lestvici se precej natančno ujemata tudi z merjenjem popularnosti politikov, na kateri je najvišje med ministri Jelušičeva, najnižje pa Golobič. Kar sedem ministric in ministrov pa je na tej lestvici višje od peterice vodij parlamentarnih strank, ki z izjemo Radovana Žerjava in vse bolj padajočega Karla Erjavca taborijo povsem na dnu lestvice popularnosti.
Marčna raziskava Vox populi podobno sliko padanja zaupanja ljudi v politiko kaže tudi pri merjenju ratinga strank. Če bi bile volitve v nedeljo, bi vse, razen Slovenske ljudske stranke in socialnih demokratov, zabeležile slabši rezultat kot prejšnji mesec. Še najbolj navzdol drsi SDS, ki je od januarja do marca navzdol zdrsela za 6 odstotnih točk. Povedano drugače, sodeč po anketi je v treh mesecih izgubila skoraj tretjino volilcev. Če upoštevamo samo opredeljene volilce, kar daje bolj realno sliko razmerij politične moči, se je razlika med opozicijsko SDS in vodilno vladno stranko SD ta mesec znižala na samo 8 odstotkov. Na vprašanje, koga bi volili, če bi bile volitve v nedeljo, jih je namreč med opredeljenimi anketiranci SDS izbralo 31 odstotkov, SD pa 23 odstotkov. Januarja je bilo to razmerje 40:18, februarja 34:18. Na tretjem mestu po deležu sedežev v parlamentu bi po anketi ta mesec bil DeSUS (13 odstotkov), SLS bi bila četrta z 10 odstotki, po 7 so jih opredeljeni anketiranci podelili LDS in SNS. Zunaj parlamenta pa bi ostal Zares s tremi odstotki glasov.
.jpg)
Za povečavo kliknite na graf.
