Nevarnosti so izpostavljeni vsi, tudi otroci
Klopni meningoencefalitis je resno virusno obolenje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Bolezen lahko pusti trajne posledice, povzroča kognitivne motnje, lahko pa pride celo do smrti bolnika. Med posledice bolezni sodijo tudi močni glavoboli, vrtoglavica, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja ter motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema. Bolezen praviloma zahteva hospitalizacijo in močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju. Posledice bolezni so lahko tudi nesposobnost za opravljanje dela in s tem povezana socialna stiska.
Tveganju so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, še posebej tisti, ki se veliko gibajo v naravi oziroma svoj poklic opravljajo na prostem. Zato zdravniki cepljenje priporočajo vsem osebam, od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je KME posebej razširjen. Infektolog prof. dr. Milan Čižman, specialist pediater na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, opozarja na pravočasno zaščito otrok: "Nevarnosti okužbe z virusom KME so izpostavljeni tudi otroci. Ravno zato je nujno, da se starši pravočasno pozanimajo o možnosti zaščite pred okužbo, ki lahko resne posledice pusti tudi za zdravje otrok. S posebnim cepivom je namreč mogoče zaščititi otroke, ki so stari eno leto in več. Menim, da se pri nas še vedno premalo ljudi odloča za cepljenje, čeprav je verjetnost okužbe razmeroma visoka. Upam, da bomo s primernim obveščanjem tudi pri nas dvignili raven osveščenosti o bolezni in posledično tudi stopnjo precepljenosti."
Bolezen poteka v dveh fazah
Okuženi klopi se nahajajo skoraj po vsej Sloveniji, še posebej ogrožene pa so Gorenjska, Koroška in osrednji predel Slovenije. Čeprav v Sloveniji oboli za KME 14,9 ljudi na 100.000 prebivalcev, kar nas uvršča v vrh evropskih držav, je cepljenih le dobrih 10 odstotkov ljudi. Strokovnjaki pravijo, da je nizka precepljenost posledica preslabe ozaveščenosti posameznikov o nevarnostih bolezni. "Ko svojci obolelega vidijo, kaj bolezen povzroči, se vsi takoj cepijo," je iz izkušenj povedal Strle in pojasnil, da bolezen običajno poteka v dveh fazah. Prva se začne približno sedem do 14 dni po okužbi po vbodu klopa, ko virus vstopi v krvni obtok. Človek se takrat slabo počuti, ima bolečine v mišicah, vročino, glavobol, bruha, ima bolečine v trebuhu ter drisko. To traja do šest dni. Potem se bolnik lahko v vmesnem času, ki loči obe fazi, počuti dobro, nekateri pa imajo blag glavobol. Ko virus preide skozi krvno možgansko pregrado v možgane, se začne druga faza. Takrat telesna temperatura močno naraste (običajno nad 39 stopinj Celzija), pojavijo se močan glavobol, slabost, bruhanje, otrdelost vratu, razmeroma pogosto tresenje rok in jezika, težave z mišljenjem in koncentracijo, včasih hujše motnje zavesti. Možna je tudi ohromitev dihalnih mišic.
"Za virusne bolezni nimamo učinkovitih zdravil, lahko samo lajšamo simptome," poudarja Strle in dodaja, da je tako tudi v bolnišnici. Zdravljenje nastalih težav traja različno dolgo, odvisno od stopnje in lokalizacije prizadetosti osrednjega živčevja. Po Strletovih besedah posledice močno vplivajo na kakovost življenja, povzročajo dolgotrajno hospitalno zdravljenje in rehabilitacijo, čas okrevanja je zelo dolg. Največji delež bolnikov ima močne glavobole, vrtoglavico, zmanjšano sposobnost koncentracije, depresije, motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema ter motnje razpoloženja in sluha. Nekateri bolniki postanejo delno ohromljeni, pojavi se lahko celo mišična atrofija.
Zaščita pred klopi
"Največ primerov KME zaznamo od maja do oktobra, torej v toplejšem letnem obdobju, ko se poveča aktivnost klopov," pravi mag. Marta Grgič Vitek z Inštituta za varovanje zdravja RS. "Takrat je še posebej pomembno, da se pred odhodom v naravo zaščitimo s primernimi oblačili, repelenti oziroma s pravočasnim cepljenjem. Še posebej pozorni morajo biti posamezniki, ki se veliko zadržujejo v naravi in ogrožene skupine, ki svoje aktivnosti opravljajo na prostem. Pomembno je seveda tudi poudariti, da se okuženi klopi ne nahajajo zgolj v gozdovih, ampak tudi na domačih vrtovih!" opozarja Grgič Vitkova.
Preden se odpravimo v naravo, se je možno zaščititi pred klopi tudi z repelenti in oblačili, ki morajo pokrivati čim več kože. Seveda je pomembno, da se po vrnitvi domov temeljito pregledamo in klopa, če ga odkrijemo, čim prej odstranimo. "Najučinkovitejšo zaščito pred KME pa predstavlja cepljenje. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi z enomesečnim razmikom v hladnejšem obdobju leta. Tretji odmerek naj sledi čez 9-12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let," razloži Grgič Vitkova, ki opozori, da obstaja tudi t. i. hitra shema cepljenja. Vendar Sterle meni, naj se "na hitro" cepijo ljudje res samo v izjemnih primerih, npr. če odhajajo na posebej ogrožena območja.
