Damijanovi argumenti niso za lase privlečeni, so torej prepričljivi. Veliko Slovencev pa jih ne sprejema in se zavzema, da Mercator ostane v domači lasti. Po Damijanu ravnajo nerazsodno, kar pa ni nujno res. Verjetno je namreč, da nasprotniki prodaje Mercatorja pri svoji presoji upoštevajo nekatere argumente, ki jih Damijan zanemarja. Gre namreč za to, da je lastnina močno orodje obvladovanja in če prehaja preveč te moči v roke tujcev, je skrb upravičena. Na dolgi rok to za ljudi prejkoslej ni obetavno, že zaradi čisto ekonomskih pa tudi narodnostnih razlogov.
Zadeva je še posebno občutljiva v primerih, ko tujci prevzemajo lastništvo v gospodarskih dejavnostih, preko katerih se pomembno vpliva na preostalo gospodarstvo. (Med take dejavnosti se predvsem uvršča bančništvo, veliko trgovino in telekomunikacije, torej tudi Mercator). Da takšno razmišljanje ni iz trte izvito, lahko sodimo po ravnanju naše sosede Avstrije. Ta namreč učinkovito skrbi, da ima država na podlagi lastnine in v drugih oblikah v pravkar naštetih dejavnostih pomembno besedo in lahko preko teh dejavnosti zavidljivo krepi svoj vpliv na celotnem območju, ki ga je še pred slabimi stotimi leti tudi politično obvladovala.
V Sloveniji bodo verjetno v naslednjih petih letih v vseh ključnih gospodarskih dejavnostih prevladali tuji lastniki, predvsem avstrijski in italijanski. Večina zaradi tega verjetno ne bo živela nič kaj bistveno slabše, kot bi sicer, le v lastni hiši se ne bomo več počutili gospodarji. Tudi narodnostno ne bomo resneje prizadeti, saj nas bo glede tega varovala Evropa. (Problemi pa bodo: znanec mi je na primer zaupal, da v eni od uprav slovenskih trgovskih hiš v tuji lasti že zdaj ni želeno, da sicer dobro plačani sodelavci med seboj komunicirajo v slovenščini). Skratka, z izjemo tega, da bomo v veliki meri delali pod taktirko tujcev, se nam ne napoveduje nič izrazito slabega.
Gornji scenarij je pisan na kožo ekonomistov neoliberalne šole, mnogim pa ne more biti po volji. Kaže namreč na nesposobnost, da kot narod sami urejamo svoje najbolj vitalne gospodarske probleme. Zato se je vredno vprašati, kaj nas sili, da ga vendarle uresničujemo, in to pospešeno. Menim, da je odgovor dokaj nedvoumen: državo nam z njenim neučinkovitim vodenjem zapravljajo ljudje, ki smo jim po letu 2000 zaupali, da nam vladajo. Enemu od njih, ki je med drugim Mercator spravil v položaj, da se ga sedaj prodaja, z javnomnenjskimi anketami celo obljubljamo, da mu bomo na volitvah prihodnje leto zaupali dovolj glasov, da nas bo lahko temeljito "resetiral".
Andrej Cetinski, Ljubljana
