Malo zato, ker se Hrvaška mora in ima kaj naučiti, malo pa tudi zato, ker - naj zveni še tako absurdno - menda lahko samo še divji, neotesani Balkan popravi ukročeno, lobotomizirano EU.

Unija brez Balkana kot vzhodnih vrat Evrope je nedovršena in necela, Balkan brez Evrope pa nesmiseln: zato sem vse do včeraj mislil, da Balkan, in na Balkanu Hrvaška, mora v Evropsko unijo, da mora to storiti skupaj in čim prej. Pa čeprav le zato, da bi jo, takšen kot je, od znotraj razgnal in vrnil k romantičnim začetkom.

Konec koncev, če so bili proti Uniji najbolj retrogradni in omejeni nacionalistično-šovinistični umi, kar jih ima Hrvaška, na čelu s Cerkvijo, glavnim štabom protievropskega odporniškega gibanja, je to precej nezmotljivo kazalo, da Evropska unija in v njej Republika Hrvaška imata neki smisel.

Potem pa so na Hrvaškem vstale konfuzne protivladne demonstracije z eno samo jasno zahtevo - odstop Jadranke Kosor in predčasne volitve - in celim kupom stranskih in nejasnih. Med temi se je protivladnemu plebiscitu najbolj približalo nasprotovanje vstopu Hrvaške v EU: nič nenavadnega, če vemo, da zaključek pogajanj z Unijo kot nacionalno prednostno nalogo - v bistvu pa močan predvolilni adut - poudarja prav vlada Jadranke Kosor in podtika dilemo "EU ali volitve", kot da eno izključuje drugo in kot da se bo z novo oblastjo spet začelo vse lepo od začetka.

Potem pa je, povsem nepričakovano, Glas koncila - uradno glasilo Cerkve na Hrvaškem - v uvodniku ošvrknil opozicijo zaradi njenih zahtev po predčasnih volitvah ne glede na pričakovani zaključek pogajanj z EU v juniju. Berem zbegan, skoraj povsem prepričan, da gre za nesporazum: Cerkvi je zaključek pogajanj z Evropsko unijo pomembnejši od volitev? Seveda nisem bil zbegan zato, ker bi bila Cerkev zadnji okop demokracije, ampak zato, ker je bila vsa ta leta zadnji okop antievropeizma.

Pa vendar ni šlo za nikakršen nesporazum.

"Vsak, ki je vsaj malo bolj skrbno spremljal takšne zahteve opozicije, je moral ostrmeti nad dilemo, ali gre le za infantilno obnašanje, za popolno nerazumevanje hrvaškega zgodovinskega trenutka, ali za priklanjanje destruktivnim silam," tarna glavni urednik Glasu koncila in nadaljuje: "Prizadevanja Hrvaške za zaključek pogajanj z Evropsko unijo do junija so usodnega pomena, da bi tako Hrvaška okrepila svoj položaj v zahodnem demokratičnem svetu!"

Ostal sem brez besed. "Infantilno obnašanje", "hrvaški zgodovinski trenutek", "destruktivne sile"... Destruktivne sile?!?

Jebemti vse, še včeraj popoldne so s popolnoma istimi stavki hrvaški duhovniki komentirali zahteve opozicije po hitrejšem pridruževanju evropskim integracijam! Evropska unija je bila satanovo leglo, babilon greha, izvor vsega zla za mali, izmučeni hrvaški narod, od tam so k nam pridrli rock'n'roll in internet, Darwin in Dawkins, ženske pravice in homoseksualne poroke, nič dobrega ni bilo do včeraj popoldne v tej Evropski uniji, sodomi in gomori, ki se je odrekla svojemu krščanskemu temelju, zdaj pa je "zaključek pogajanj z Evropsko unijo do junija" postal "usodnega pomena, da bi tako Hrvaška okrepila svoj položaj v zahodnem demokratičnem svetu"! Vsak, ki misli drugače, pa je seveda "destruktivna sila" oziroma domači izdajalec.

In naenkrat se je moja vera v evropsko prihodnost Hrvaške resno zamajala.

Če je bilo še do včeraj dejstvo, da so Evropski uniji nasprotovali najbolj retrogradni in omejeni nacionalistično-šovinistični umi, kar jih ima Hrvaška - na čelu s Cerkvijo, glavnim štabom protievropskega odporniškega gibanja -, precej natančen pokazatelj, da Hrvaška v EU ima neki smisel, se bom moral zdaj sprijazniti z dejstvom, da se za pristop Hrvaške k Uniji zavzemajo ti isti najbolj retrogradni in omejeni nacionalistično-šovinistični umi, kar jih ima Hrvaška. Na čelu s Cerkvijo, kar naenkrat glavnim štabom hrvaškega združevanja z Evropo.

Kar seveda enako nezgrešljivo daje vedeti, da s Hrvaško v EU - če za to molijo tudi hrvaški škofi - nekaj ni v redu.

Nekje mora tičati past, Cerkev tukaj očitno igra neko igro. Dolgo sem razmišljal o tem, potem pa - v istem časopisu, v katerem so zabeležili padec podpore Hrvatov združevanju z Evropo - prebral rezultate najnovejše javnomnenjske raziskave zagrebške Pravne fakultete, po kateri je dramatično upadlo tudi tradicionalno zaupanje Hrvatov do Cerkve. Še včeraj neomajen moralni svetilnik naroda danes uživa kar 23 odstotkov manj podpore kot pred šestimi leti, manj od vojske in policije.

Dojel sem: Cerkev je zvito izkoristila svoj zaton in prestopila na nasprotno stran! Kakšen veličasten manever: samo sešteli so ena plus ena - nezaupanje državljanov v Cerkev in zaupanje v združevanje z Evropo - ter se opredelili za združevanje z Evropo! Trapasti Hrvati pa so se brezglavo ujeli v past in prišli do sklepa - če je Cerkev za Evropsko unijo, potem s to Unijo nekaj ni v redu.

Pa bo Cerkev utrpela kakšno politično škodo zaradi zagovarjanja EU? Še eno naivno vprašanje: če Hrvaška ne vstopi v Unijo, za kar se Cerkev s svojo agitacijo tako vneto zavzema, zagotovo ne. Vsa moč krščanstva temelji namreč ravno na konceptu evropskega združevanja - torej zagovarjanju vere v rajski vrt, ki nas vse čaka nekega dne, če bomo pridni, čeprav še živ krst tam nikoli ni bil, niti nikoli ne bo.