Vodstvo komisije je lobistom na sestanku, namenjenem predstavitvi izkušenj, ki sta si jih obe strani nabrali v tem času, predstavilo ugotovitev, da so zaposleni v javnem sektorju premalo obveščeni o tem, da je lobiranje od lanskega 5. decembra regulirano. Hkrati naj bi se nedoslednosti pojavljale tudi pri stikih z neregistriranimi lobisti. Zaposleni v javnem sektorju morajo namreč stike z njimi zavrniti in o tem tudi poročati komisiji, saj je cilj regulacije lobiranje transparentnost sprejemanja odločitev javnih politik.
Lobisti pa so v tem času ugotovili, da javni funkcionarji in uradniki določbe o lobiranju zlorabljajo, da se izognejo komunikaciji z registriranimi lobisti. Opozorili so tudi, da "posel cveti" t.i. črnim lobistom, oz. kot se se izrazili na sestanku, trgovcem z vplivom, tudi tistim, ki so v javnosti prepoznani, vendar niso registrirani.
Na komisiji so v izjavi za javnost zapisali še, da je komisija sicer v preteklih mesecih v zvezi z lobiranjem opravila sestanke s številnimi organi, na katere bi lobisti poskušali vplivati, med drugim z državnim svetom, državnim zborom, vsemi ministrstvi ter predstavniki lokalnih skupnosti. Obenem je zanje tudi pripravila kratka navodila, kjer jim pojasnjujejo njihove zakonske dolžnosti.
Do danes je na komisijo prišlo okoli 50 poročil državnih organov o dovoljenem in nedovoljenem lobiranju, in kot pojasnjujejo na komisiji, jih obravnavajo v skladu s svojimi pristojnostmi. Ob tem so ugotovili, da večina ministrstev ni poslala niti enega poročila, zato na komisiji sklepajo, ali da lobiranja ni ali se zaposleni premalo zavedajo svojih obveznosti v primerih nejavnega vplivanja zasebnih interesov. Zato na komisiji že imajo nekatera imena in vodijo nekatere postopke v okviru svojih nadzornih in preiskovalnih pristojnosti.
Kot so razložili, bodo posebno pozornost pri tem namenili ravnanju funkcionarjev in javnih uslužbencev, ki imajo izrecno dolžnost in zavezo delovati zakonito ter v javnem interesu.
