Kot je v izjavi za javnost po seji sveta dejala predsednica sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Elda Gregorič Rogelj, so bili člani sveta zadovoljni z rezultati v preteklem letu.

Tako so zadovoljni tako z izvedbo dela po obsegu ter kakovosti, kot tudi s poslovanjem zavoda. Manj kot 400.000 evrov primanjkljaja namreč predstavlja 0,1 odstotka vseh prihodkov zavoda v lanskem letu.

Po njenem mnenju je ugoden poslovni rezultat glede na precej črnoglede napovedi o izgubah zavoda v sredini preteklega leta, posledica tega, da takrat še niso bili dovolj dobro poznani pogoji in obseg programa, ki ga financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Tako je klinični center lani po njenih besedah za dodatne programe prejel dodatnih 12 milijonov evrov.

Vrhunec je k temu dodal, da so ugoden finančni rezultat dosegli tudi z zmanjševanjem stroškov, predvsem na področju nadurnega dela, podjemnih pogodb in študentskega dela. Na ta račun so po njegovih navedbah prihranili tri milijone evrov.

Bi bil pa poslovni rezultat še veliko boljši, če bi dobili plačane materiale, ki UKC pripadajo po splošnem dogovoru z ZZZS, je pripomnil generalni direktor zavoda, pri čemer izpostavlja ukrep ZZZS, po katerem je bolnišnicam priznal financiranje bioloških zdravil po dejanskih in ne načrtovanih vrednostih. Na ta račun je UKC ob 2,5 milijona evrov.

Svet je na današnji seji obravnaval tudi stanje na področju čakalnih dob v UKC. Tako so vodstvu naložili, naj uredijo čakalne dobe pri tistih področjih, kjer so še vedno nedopustno dolge, pravi Gregorič Rogljeva. Tako so vodstvu naložili, da elektronsko uredi čakalne sezname in jih tudi prečisti.

Vrhunec glede tega pravi, da le pri približno 25 primerih čakalne dobe presegajo standarde, ki jih je postavilo ministrstvo za zdravje v pravilniku o najdaljših dopustnih čakalnih dobah, medtem ko na UKC vodijo sezname v več kot 200 ambulantah ter 200 področjih hospitalne dejavnosti.

Dodaja, da so predolge čakalne dobe pogosto povezane s premajhnimi zmogljivostmi ter nekaterimi deficitarnimi poklici, kot so anesteziologi. Zato se v tem trenutku dogovarjajo s 16 anesteziologi iz tujine za delo v UKC. "Sedaj pa bomo tudi testirali v praksi, kaj prinaša novi zakon, ki omogoča hitrejši prihod tujih strokovnjakov," je še dejal Vrhunec.

Koroška bolnišnica lani z nekaj več kot 11.000 evri presežka

Poslovanje Splošne bolnišnice Slovenj Gradec je bilo lani stabilno kljub težkim razmeram, strokovno pa gre bolnišnica v pravo razvojno smer, je po današnji seji sveta bolnišnice dejala predsednica sveta Valentina Prevolnik Rupel. Bolnišnica, ki se bo letos deloma selila v nove prostore, je lansko leto sklenila z nekaj več kot 11.000 evri presežka.

Na strokovnem področju bolnišnica razvija nove metode, hkrati pa razvija tudi stroko in vodi zelo pozitivno in dobro kadrovsko politiko, je povedala predsednica sveta. Osebno je navdušena nad "fleksibilnostjo" bolnišnice pri odzivanju na potrebe bolnikov.

Ob tem je izpostavila državni program presajanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka v prebavilih Svit. Na ravni države so bile namreč potrebe po kolonoskopijah tako velike, da jih ni bilo možno zadovoljiti, in koroška bolnišnica je priskočila na pomoč tako, da je izvedla del programa in pomagala programu Svit na nacionalni ravni, je povedala Prevolnik Ruplova. Izpostavila je tudi stalni dostop do epiduralne analgezije za porodnice, kar je redkost v Sloveniji, koroški bolnišnici pa to uspeva z organizacijo dela, je izpostavila.

Naložba v izgradnjo prizidka h koroški bolnišnici in delno obnovo po besedah direktorja bolnišnice Janeza Lavreta poteka skladno z načrti, kljub temu da čakajo na odločitev državne revizijske komisije glede pritožb na izbranega dobavitelja za pet sklopov opreme.

Prvo selitev v nove prostore bodo tako v najslabšem primeru izvedli septembra letos, naslednjo pa čez eno leto, je napovedal Lavre in ob tem poudaril, da od začetka gradnje še ni minilo leto dni. Z dvema aneksoma v vrednosti 1,5 milijona evrov je vrednost naložbe v tej fazi narasla na 13 milijonov evrov, projektantska ocena naložbe pa je sicer bila 14,5 milijona evrov.

Glede nadaljnje druge faze načrtovane naložbe v bolnišnici, v okviru katere med drugim načrtujejo porušitev potresno nevarnega kirurško-ginekološkega bloka, pa je Lavre povedal, da bo v sredo sestanek z ministrom za zdravje glede urgentnih centrov, s katerim deloma povezujejo to naložbo. Bolnišnice namreč na razpis še čakajo. Druga faza naložbe v koroško bolnišnico je ocenjena na od 10 do 12 milijonov evrov, od tega 70 odstotkov odpade na gradbena dela, ostalo pa na opremo.