Poleg dežja, mraza, vetra in v soboto tudi maratonske razdalje so svoje dodale predvsem spolzke ceste. Osip je bil velikanski. Enega najbolj dramatičnih padcev je doživel Hrvat Robert Kišerlovski, vzgojen v novomeškem klubu Adria Mobil. Rečan je v zaključnih kilometrih sobotne etape padel, zdrsnil pod tovornjak, parkiran ob cesti, končal pa v bolnišnici, a k sreči brez zlomov in s šivi na obrazu. Da je v Franciji, se je zavedel šele čez nekaj ur v bolnišnici.

Kolesarji so kot kaskaderji brez oklepa. Prav največja francoska spomladanska etapna dirka je tipičen primer, kako nevaren je svet cestnega kolesarstva. Brez pretoka informacij bi bile razmere še mnogo bolj kaotične. Sodobne radijske povezave med kolesarji in športnimi direktorji v spremljevalnih avtomobilih, slednji so povezani tudi z organizatorji dirk, omogočajo večji nadzor, kar ob dolgih kilometrskih kolonah ob skoraj 200 kolesarjih in spremljevalnih vozilih ni prav nič lahko.

Mednarodna kolesarska zveza (UCI) se neizmerno trudi, da bi radijske zveze, že uveljavljen element v pelotonu, ukinila. Lani je UCI prepovedala radijske zveze na dirkah UCI druge kategorije (Lonjer, Poreč, Istrska pomlad), dirkah žensk, mladincev in do 23 let ter tudi na svetovnem prvenstvu, žrtev blokade informacij je bil Borut Božič. Letos so radio vrgli z dirk prve (dirka po Sloveniji, VN Kranja) in posebne kategorije z izjemo World Toura, torej Gira d'Italia, Tour de Francea, Vuelte, dirke Pariz-Nica...

Kolesarji praktično nimajo nobene moči proti UCI. Mednarodno združenje poklicnih ekip (AIGCP), v katerem so kolesarji in vodje ekip, je enoglasno za razveljavitev odločitve UCI. Ob tem UCI noče slišati nobenih argumentov, tudi v sistemu odločanja nimajo predstavniki kolesarjev nobenega glasu, so le posvetovalni organ. Odloča upravni odbor UCI, kjer pa predstavnikov kolesarjev in ekip ni.

Ameriška kolesarska zveza je že sprejela sklep, da bo prav zaradi elementa varnosti dovolila radijske zveze na vseh dirkah v njihovi pristojnosti, ne glede na UCI. Nasprotno od Američanov podpore kolesarjem od Evropske kolesarske zveze (UEC) ne gre pričakovati. UEC je povsem podrejena UCI, po hierarhiji tudi funkcionarji prihajajo prek UEC v UCI. Prek UEC je v upravni odbor UCI prišel tudi predsednik ruske kolesarske zveze Igor Makarov. Ne povsem naključno. Dva tedna prej je ruska naftna družba ITERA postala glavni sponzor UEC, prvi mogotec družbe pa je seveda - Makarov.

Predsednik UCI Pat McQuaid je dejal, da želijo cestno kolesarstvo s prepovedjo radijskih zvez vrniti k prvinskemu pomenu športa brez neposrednega vpliva športnih direktorjev iz spremljevalnih avtomobilov. Da bodo kolesarji prisiljeni znova razmišljati z lastno glavo. V ozadju naj bi šlo za pritisk televizijskih postaj, ki prenašajo kolesarstvo, da je cestno kolesarstvo postalo preveč predvidljivo in s tem nezanimivo. S tem pa je povezano tudi oglaševanje. S prepovedjo radijskih postaj naj bi bilo več nepredvidljivih akcij in bolj negotov zaključek.

"Če bomo izgubili le enega kolesarja, je cena previsoka za nekaj, za kar nekdo misli, da bo šport s tem postal bolj zanimiv. Raje imam malce bolj dolgočasno dirko, le da vsi srečni in zdravi pridejo v cilj, v objem staršev, srčnih izvoljenk, otrok," se je odzval Jens Voigt, veteran, ki je vozil tudi na dirki po Sloveniji, leta 2009 pa je hudo padel na spustu na Touru. Tudi hitra reakcija s pomočjo radijskih zvez je pomagala, da so ga zdravniki rešili in da se je oče štirih otrok vrnil na dirke, letos v dresu Leoparda.

Kako je radijska zveza pomembna za varnost kolesarjev, so v ekipi Rabobank navedli primer Španca Pedra Hurrila, ki je na Giru 2009 pri spustu s prelaza zdrsnil 60 metrov v prepad, utrpel hude poškodbe zloma nog, vretenc, reber. Pri padcu ga ni videl nihče, le kolo je ležalo ob cesti, kot bi ga pozabil turist. Le zaradi radijske zveze so hitro sprožili reševalno akcijo in ga rešili. Robert Kišerlovski je nov primer. Brez radijskih zvez ga ne bi takoj našli, tako pa ga je ujel že televizijski snemalec s ceste. Na vsaki dirki je vsaj ena zelo nevarna situacija. Na UCI so že pozabili, da se je lani na dirki Giro Friuli smrtno ponesrečil mladi kolesar, ker je priletel v avto za ovinkom. Za nevarno situacijo so vedeli na čelu kolone vsi v spremljevalnih vozilih, a ne tudi kolesar.

Nadzor številnih kilometrov cest in tudi 200 kolesarjev na dirki je z radijskimi zvezami ključen. Mitja Mahorič, eden najizkušenejših kolesarjev, ki tekmuje na dirkah z zvezo ali brez nje, je opisal podobno situacijo na dirki za VN Lugana. "Po klancu navzdol nas je pri 90 kilometrih na uro začelo prehitevati gasilsko vozilo. Nihče v skupini ni vedel, da se bo to zgodilo. Nekajtonski tovornjak nas je zrinil na rob in le malo je manjkalo do nesreče. Če bi imeli radijske zveze, bi bili na to opozorjeni in pripravljeni," je dejal Mitja Mahorič.

Tudi dirke ne postajajo bolj zanimive, kvečjemu manj. Da ne bi prišlo do nepredvidljivih taktičnih okoliščin, je dirka taktično bolj zaprta, dovoljenih je manj poskusov bega. "Brez radijskih postaj ne bo nobenega velikega bega več. UCI je res naredila dobro delo," je sarkastično pripomnil Jani Brajkovič. "Morda ne bi bilo slabo, če tudi komisarji UCI ne bi uporabljali radijskih zvez, tudi računalniki so odveč," je bil jezen februarja na dirki Ruta del Sol v Španiji.