Najbolj ga žre, ker ni zmogel izkoristiti vrhunske tekaške forme, s katero bi sodil tudi na nordijsko svetovno prvenstvo v Oslu.

Najmlajšo disciplino prvenstva je začel napadalno, v slogu kolesarjev je poskušal z begom do prvega postanka na strelišču. S tako taktiko ga je opazil ves svet, a kazenski krog ga je hitro oddaljil od konkurentov v lovu na kolajne. "Ah, na strelišču sem ponavljal iste napake," je pripomnil Bauer, ki ima v glavi tipično tekaško miselnost, da bo pri času veliko zamujenega, če ne bo vsega dal od sebe. Statistično je bil z 90-odstotno natančnostjo na strelišču še vedno nad svojim povprečjem, vendar kolajne so se delile bolj natančnim.

Prvak F1 Emil Hegle Svendsen, njegov večni tekmec na mladinskih svetovnih prvenstvih, srebrni Rus Ustjugov in mladi Italjan Lukas Hofer so prve napake na strelišču delali šele na zadnjem postanku, ko udari v glavo misel na zmago, kolajno. Do tedaj je imel Bauer v nogah že vsaj 450 metrov več. Preveč za sanje. Na sprintu je bil od njih oddaljen 39 sekund, kot zadnji mož štafete pa 41 sekund. In še njegova soseda Teja Gregorin se bo po letu dni, ko sta v Vancouvru, glavni tekmi sezone, končala na četrtem oziroma petem mestu, znova lahko pohvalila, da je glavna na vasi.

"Želeli smo še več, vendar je takšen Bauerjev trenutni domet, zato smo vseeno lahko zadovoljni," je bil sklep trenerja Uroša Velepca, ki se kar rad tudi pošali, da je kot trener odgovoren za njegov tekaški del. Za strelskega je namreč Tomaš Kos. Biatlonska karavana se iz Sibirije že seli v norveški Oslo, na finale svetovnega pokala, kjer bo v četrtek že tekma v sprintu. Ne samo Bauer, tudi vsi ostali imajo veliko motivov za dokazovanje.