V prvi so se težave pojavile še v tretjem reaktorju, ki se nevarno segreva ter grozi, da bo stalil svojo kovinsko in keramično sredico, iz Onagave, kjer je zagorelo že v petek, pa so po podatkih mednarodne agencije za jedrsko energijo včeraj prav tako razglasili izredne razmere zaradi povečanega radioaktivnega sevanja. Vir sevanja, ki je presegel mejo dovoljenega, so v Onagavi včeraj še iskali. Med nemirnim čakanjem na novice iz jedrskih elektrarn je Japonsko konec tedna pretresla pesimistična napoved policije, da se bo število mrtvih v potresu in predvsem cunamiju zelo verjetno povzpelo na več kot 10.000. Samo v najbolj prizadetem mestu Minamisanriku s 17.000 prebivalci, ki ga je ples desetmetrskih valov dobesedno odnesel s seboj, pogrešajo več kot polovico prebivalstva.
Ponovitev Černobila malo verjetna
Da Japonci zaradi strahu pred zapleti v jedrskih elektrarnah nimajo niti miru za žalovanje za smrtnimi žrtvami, je po mnenju 34-letnega Boštjana Bertalaniča, Slovenca, ki živi v Tokiu, krivo tudi nespretno podajanje informacij s strani japonskih oblasti. "Najbolj me spravlja ob živce, da japonska vlada ovinkari in javnosti ne predstavi, kaj se v elektrarni dejansko dogaja. Večjih podrobnosti ne dajejo. Na novinarska vprašanja odgovarjajo dvoumno in težko razumeš, kaj se dejansko dogaja ter kako resna je situacija," je zaskrbljen Bertalanič, ki v Tokiu živi že osem let. Kritični in zaskrbljeni so tudi njegovi japonski kolegi, prijatelji in javnost: "Zapleti s tretjim reaktorjem v Fukušimi so zagotovo pritegnili največ pozornosti. V mestu sem videl skupine mladih, kako stojijo pred televizorji in zaskrbljeno spremljajo tiskovne konference japonske vlade," je z dežele vzhajajočega sonca sporočil Bertalanič.
Direktor slovenske uprave za jedrsko varnost dr. Andrej Stritar, ki je v soboto sklical ekipo strokovnjakov, s katerimi so analizirali dogajanje v japonskih elektrarnah, je po drugi strani pojasnil, da so možnosti, da bi težave v japonski nuklearki Fukušima, v kateri so včeraj trepetali pred (novo) eksplozijo, dobile černobilske razsežnosti, majhne: "Tam je zaradi druge vrste težav praktično vsa vsebina v hipu ušla v okolje. Kaj podobnega je v Fukušimi malo verjetno," meni slovenski strokovnjak, ki nam je pomagal razumeti težave japonskih kolegov.
V Fukušimi, ki je od Tokia oddaljena okoli 250 kilometrov, se je zalomilo, ko se je ob potresu in ustavitvi treh delujočih jedrskih reaktorjev sesulo tudi električno omrežje. Vsaka jedrska elektrarna namreč potrebuje električno napajanje tudi v mirovanju, saj mora elektrika poganjati črpalke, ki hladijo reaktorje. Ker je električno omrežje odpovedalo, so Japonci v Fukušimi najprej zagnali dizelski agregat, a je odpovedal tudi ta, tako da so se reaktorji začeli nevarno segrevati. Pregrevanje reaktorja je najprej pripeljalo do povišanega tlaka vode v reaktorski posodi, zato so Japonci iz nje spustili paro, s katero pa je v okolje pobegnilo tudi nekaj radioaktivnih snovi. Vendar, če pare ne bi spustili nadzorovano, bi ta s pokom sama našla pot na prosto, kamor bi odpihnila še več radioaktivnih snovi.
V prvem reaktorju v Fukušimi je prišlo tudi do eksplozije, ki je ubila jedrskega tehnika ter poškodovala več ljudi, do nje pa je prišlo zaradi nabiranja vodika v reaktorju. Podobnega scenarija so se včeraj bali tudi v tretjem reaktorju, ki se prav tako pregreva in v katerem je poleg urana tudi plutonij. Po črnem scenariju bi lahko prišlo tudi do taljenja kovinske in keramične sredice reaktorjev, kar bi pomenilo lažje - a ne nujno - uhajanje radioaktivnih snovi. Zaradi pregrevanja lahko popustijo tudi fizične pregrade, ki preprečujejo uhajanje radioaktivnih snovi v okolje.
Nuklearko bodo morali zapreti
Japonci so prvi reaktor v Fukušimi stabilizirali s hlajenjem s pomočjo morske vode, s tretjim reaktorjem pa so se včeraj še borili. Preventivno so evakuirali tudi širše območje okoli nuklearke, domove je moralo zapustiti več kot 200.000 ljudi. Stopnja radioaktivnega sevanja je v okolici presegla dovoljeno, vendar je po zatrjevanju japonske vlade še vedno nizka in pod nadzorom oziroma ne predstavlja nevarnosti za zdravje. "Obstaja nevarnost eksplozije v reaktorju številka tri," je po poročanju STA včeraj povedal tiskovni predstavnik japonske vlade Jukio Edano in poudaril, da reaktor lahko zdrži eksplozijo, kot se je to v soboto zgodilo z reaktorjem številka ena.
Po njegovih besedah je mogoče tudi, da je v dveh reaktorjih v Fukušimi že prišlo do taljenja radioaktivnih snovi. Fuzije sicer ne morejo z gotovostjo potrditi, menijo pa, da je taljenje sredice mogoče, zato ravnajo v skladu s to hipotezo. A tudi če se je sredica že začela taliti, še ni nujno, da bo prišlo do nevarno povečanega sevanja. "Škoda na elektrarni bo 'totalna', tako da jo bodo morali zapreti, v okolje pa najverjetneje ne bo ušlo veliko radioaktivnih snovi," je ocenil dr. Stritar, ki meni, da je do preplaha v medijih in pri ljudeh prišlo predvsem zaradi nepoznavanja in nezaupljivega odnosa laične javnosti do jedrske tehnologije ter da se posledice težav v nuklearkah verjetno ne bodo mogle niti približno primerjati s tistimi, ki jih je zagrešil smrtonosni cunami.
Japonci imajo za nameček tudi več kot dovolj sredstev in znanja, kako postopati v tovrstnih situacijah. Stritar opozarja le na eno negativno lastnost japonskih strokovnjakov: "Japonci zelo neradi priznajo napako ali poraz, kar pa v taki situaciji ni dobro. Ker tudi, če gre kaj narobe, je treba napako priznati in razmisliti, kako naprej. V preteklosti so že imeli težave s ponarejanjem dokumentov na področju jedrske varnosti, in to le zato, ker so poskušali skriti dokaze za krivdo," se spominja Stritar.
