Čeprav je banka, ki jo je od 1. julija 2008 vodil Anton Romih, naslednik Boža Špana, posojilo Tridani odobrila pod tržnimi pogoji, je več vprašanj povezanih s samim zavarovanjem posojila. Poleg hipotek na zemljiščih za Situlo, za katere je Tridana odštela skoraj devet milijonov evrov, preostala zavarovanja temeljijo na jamstvu njenih treh lastnikov: Kraškega Zidarja, nepremičninskega podjetja Metropola in Jurančičevega Architrona.

Kako lahko Jurančič za kredit jamči s tremi milijoni?

Medtem ko prva dva nastopata kot poroka za 14,7 oziroma 3,1 milijona evrov, velja opozoriti na podatek, da je Hypo del posojila zavaroval tudi s subsidiarnim poroštvom Architrona v višini 3,1 milijona evrov. Povedano preprosteje: če bi se Tridani pri vračanju posojila kaj zataknilo, bi moralo del zapadlih obveznosti do največ 3,1 milijona evrov na prvi poziv banke poravnati Jurančičevo podjetje, ki je pri zavarovanju predložilo deset menic.

A vsaj iz dostopnih podatkov ni mogoče razbrati, kako bi lahko Hypo od Architrona izterjal znesek, za katerega jamči. Podjetje je namreč leta 2009 ustvarilo 380.000 evrov prihodkov in zabeležilo dobrih 43.000 evrov dobička. "Gre za interne poslovne informacije, ki jih ne komentiram," nam je včeraj Jurančič, sicer tudi vodja projekta Situla, odgovoril na vprašanje, kako je lahko Architron za posojilo jamčil s tolikšnim zneskom. Iz javnih evidenc ni razbrati, da bi imel v lasti večje število zemljišč ali drugega premoženja.

Naključno ali ne - edini večji javno znani priliv denarja na račun Igorja Jurančiča, ki je bil do leta 2006 zaposlen na ljubljanski občini, izhaja prav iz posla s Hypom. Februarja 2004 je namreč skupaj s partnerjem Nestorjem Mankočem Hypu Alpe Adria Consultants za 2,3 milijona evrov prodal podjetje IN-RS.

Hypo kupi zemljišče, MOL pa omogoči gradnjo blokov

Naključja v razmerju med Hypom in Jurančičem se tu šele začnejo. Le pet mesecev kasneje, julija 2004, je namreč njegov oddelek začel pripravljati osnutek občinskega lokacijskega načrta, ki je šel močno na roko Hypu. Ta je imel prek podjetja SPC-AM, ki je bilo v lasti Hypo Alpe Adria Consultants, v rokah 55.000 kvadratnih metrov zemljišč na območju današnjih Celovških dvorov, ki jih je kupilo po letu 2003. Spremenjen načrt je Hypu omogočil gradnjo stanovanjskih blokov z enim najvišjih faktorjev pozidave v prestolnici. Na tem zemljišču je občina dopustila gradnjo 821 stanovanj v strnjenih devetnadstropnih objektih in do 60 metrov visoke poslovno-trgovske stolpnice.

Hypo je podjetje leto dni zatem prodal Vegradu in zanj iztržil več kot 15 milijonov evrov, pri čemer sta po dokumentaciji, ki smo jo pridobili v zadnjih mesecih, dve tretjini zneska končali na računu v Liechtensteinu. Še dodatnih 3,8 milijona evrov je Vegrad v alpsko kneževino nakazal v obliki provizij.

Hypo in MOL z roko v roki tudi ob Vojkovi cesti

Na vprašanje, ali je prodaja njegovega podjetja IN-RS Hypu povezana z delom oddelka za urbanizem, ki je skoraj hkrati pripravljal spremembe prostorskih aktov za Celovške dvore, je Jurančič odgovoril: "Ne. Večino premoženja družbe so predstavljali prostori v stavbi POP TV. Te je na koncu kupil Proplus. Hypo je posredoval z lizingom, zato je bil vmesni kupec." A iz naših podatkov izhaja, da prvotni kupec Jurančičevega podjetja ni bil Hypo Leasing, ampak Hypo Alpe Adria Consultants, ki ga je takrat vodil Andrej Oblak. Ta je imel po naših podatkih eno ključnih vlog v poslih v trikotniku Vegrad-Hypo-Liechtenstein, ki so se dejansko lahko začeli šele po tem, ko je MOL spremenila namembnost Hypovih zemljišč.

Zemljišče v Šiški pa ni bilo edini primer, ko so šli Jurančičevi urbanisti na roko Hypu. Septembra 2005, tik pred Jurančičevo zamenjavo, so pripravili osnutek odloka o zazidalnem načrtu za zemljišča ob Vojkovi cesti. Te je v mesecih pred tem na veliko kupovalo podjetje Gina, ki je bilo prav tako v lasti Hypo Alpe Adria Consultants, sprememba načrta pa je omogočila gradnjo študentskih domov s 1600 posteljami in 500 stanovanj. S pomembnim dodatkom: osnutek zazidalnega načrta za študentsko naselje, ki je sicer omenjal študentska stanovanja, ni določal, da morajo biti ta stanovanja najemna, kar je bilo ključnega pomena, če je želela občina preprečiti njihovo preprodajo. To varovalko so v načrt vnesli šele pod Jurančičevim naslednikom Miranom Gajškom. Dve leti kasneje, avgusta 2007, je Gino za 22 milijonov evrov kupil Vegrad, pri tem pa je 16 milijonov evrov dobička iz posla prek panamskega podjetja Enjuan Management Corp. spet končalo v Liechtensteinu.

Jurančič priznava, da je bil ves čas "motor" Situle

"Zazidalni načrt je leta 2006 na mestnem svetu predlagala županja Danica Simšič, načelnik oddelka pa je bil Miran Gajšek. Takrat me ni bilo več na MOL. Šlo je izključno za gradnjo študentskih domov za najem, takratni načrt pa je bil skladen s strategijo prostorskega razvoja MOL in ljubljanske univerze iz leta 2002," nam je včeraj pojasnil Jurančič. Kljub temu velja opozoriti, da je Jurančič še vodil oddelek za urbanizem, ko je ta septembra 2005 dokončal osnutek odloka o zazidalnem načrtu za območje ob Vojkovi. Oddelek je zapustil konec leta 2005, že aprila 2007 pa je Tridani, v kateri je imel Jurančičev Architron 15-odstotni delež, uspelo od Hypo Alpe Adria Bank Slovenija dobiti prvo posojilo za nakup zemljišč od MOL in njenih podjetij.

To bi lahko posledično pomenilo, da je Jurančič kot načelnik oddelka za urbanizem pripravljal prostorski akt za naložbo v Situlo, ki jo zdaj vodi s finančno pomočjo Hypo Alpe Adria Bank. Je bil torej v konfliktu interesov? "Ne. Časovno je zadeva daljša, kot je videti, vmes so tudi prekinitve. Že leta 2000 smo na MOL začeli postavljati koncept Potniškega centra Ljubljana, ki je bil končan s sprejetjem zazidalnega načrta na Mestnem svetu leta 2006, že po mojem odhodu z MOL," odgovarja Jurančič in dodaja: " Ne glede na to sem ponosen, da sem bil ves čas 'motor' projekta Situla. S partnerji iz Tridane smo zemljišča kupovali na trgu, ki so bila dostopna vsakomur, ki bi imel interes. Danes sta v območju poleg Emonike še dve taki območji, pa se nihče ne zgane." Na spletni strani projekta Situla je sicer Jurančič naveden kot njegov "idejni oče".

primoz.cirman@dnevnik.si, peter.pahor@dnevnik.si, sebastjan.morozov@dnevnik.si