"S štirimi palicami bi lahko ujel deset kilogramov na dan, prihranil bi lepo vsoto, kupil malo ladjico in mrežo, vzel posojilo za pravo ribiško ladjo." "In?" "Kmalu bi lahko zaslužil za veliko ribiško ladjo za lov na odprtem morju, potem pa za celo ribiško floto, lahko bi oskrboval vse dalmatinske restavracije, potem pa tudi vso Hrvaško, kupil eno tovarno za predelavo rib, pa drugo, pa celo verigo in postal kralj hrvaškega ribištva in ribje predelovalne industrije!" se je vživel Slovenec. "In?" ga je še naprej spraševal Dalmatinec. "Kaj 'in'?!?" je razširil roke Slovenec. "V življenju ti ne bi bilo treba več delati, po ves dan bi lahko sedel v senci tamariske in lovil ribe!" "In kaj misliš," se je končno obrnil Dalmatinec, "da počnem zdaj?"

Na to dalmatinsko budistično mantro me je spomnilo vse to, kar se te dni dogaja oziroma - če sem natančnejši - ne dogaja v Sloveniji. Ves planet je namreč povsem ponorel, demonstrirajo Arabci, demonstrira Azija, demonstrirata tako Rusija kot zahodna Evropa, ves svet je zvečer na Facebooku, zjutraj pa na ulici, na ulicah so celo Hrvati, samo Slovencev - ni nikjer.

Pa so šli iskat Slovenijo, državo z najboljšimi pogoji za življenje na vsej zemeljski krogli, edino na svetu, v kateri gre vsem dobro in živ krst proti ničemur ne demonstrira. Pretaknili so celo Evropo po dolgem in počez in na koncu našli državo Slovenijo, v njej pa enega Slovenca v gostilni, s kozarčkom v roki.

"Kaj počneš, Slovenček?" so ga dobrohotno vprašali. "Pijem," jim je ležerno odgovoril Slovenec. "In kaj počneš, ko se napiješ?" "Domov grem spat." "Zakaj pa namesto v posteljo ne greš na internet?" "Kaj?" jim je odgovoril Slovenec, ne da bi se obrnil. "Ja, lahko bi odprl profil na Facebooku." "In?" "Potem bi lahko, namesto da tukaj piješ, zbral somišljenike, da bi kaj spremenili. Oblikoval bi recimo skupino 'Dol z vlado!'. Oglasilo bi se ti deset prijateljev, s katerimi bi potem lahko začel načrtovati demonstracije." "Demonstracije?!" "Aha. Na začetku bi vas bilo malo, a ko bi vsak večer bombardirali Facebook s pozivi k rušenju vlade, bi vas lahko opazili mediji, oni imajo namreč radi take stvari. Tako bi lahko postal priljubljen, kmalu bi imel na Facebooku deset tisoč frendov in na koncu bi lahko napovedal protivladne proteste v centru Ljubljane."

"In?" "Dva tedna bi mobiliziral Facebook, vse to bi spremljali časopisi, pa bi se lahko zbralo kar nekaj tisoč ljudi. Z malo sreče bi vas policija s silo odstranjevala z ulice, ker shod ne bi bil prijavljen v skladu s predpisi. In bi lahko kričali 'Policijska brutalnost!' in 'Odstop, odstop!'. Lahko bi imeli tudi nekaj deklet, ki bi razgalile oprsje v znak protesta proti vladi. Zvečer bi lahko dal vse na YouTube in Facebook ter pozval ljudi, naj pridejo tudi naslednji dan, na isti kraj, ob istem času."

"In?" "Naslednjega dne bi se morda pojavilo celo okoli deset tisoč ljudi in, bogme, tudi vse televizije. Zdaj bi te gledala že vsa Slovenija, pa bi lahko pojasnil svoj cilj. Dal bi nekaj intervjujev in razložil, da te seveda ne zanima oblast, ti si samo anonimen Slovenec, ki je sit nesposobnih politikov, in te zanima samo to, da vlada odstopi in se razpišejo predčasne volitve."

"In?" "Sedmi dan bi bilo lahko na ulicah že sto tisoč ljudi, vsi tuji mediji bi poročali, da se je Slovenija prebudila, in na koncu bi se moral oglasiti predsednik vlade. On bi seveda rekel, da mu še na misel ne pride, da bi odstopil in zmago nad krizo prepustil komu drugemu." "In?" "Nič, tako bi sprovociral premierja in javnost bi ga imela za bahavega politokrata, ki ga zanima samo oblast. Protesti bi se razširili po vsej državi, do konca meseca bi v Sloveniji zavrelo, od Prekmurja do Primorske, oblast bi postajala čedalje bolj živčna in prvi resni incident bi bil le še vprašanje časa. V Mariboru bi, recimo, policija na nogometne navijače izstrelila solzivec, prišlo bi do neredov in že zvečer bi bilo lahko v Ljubljani na ulicah pol milijona ljudi."

"In?" "Kako 'in'?!? Ob polnoči bi televizija objavila, da je celotna vlada s premierjem na čelu nepreklicno odstopila! Tako bi zamenjal nesposobno in skorumpirano oblast in na volitvah bi lahko glasoval za nove obraze, za ljudi, ki niso obremenjeni s preteklostjo, za tiste, ki jih bo zanimala sedanjost, ki bodo znali ukrepati v krizi in poslušati utrip ljudstva, ki bodo sosedom ponudili roko prijateljstva, sodelovali z državami v regiji in svetu predstavili novo, vedro, lepo, nasmejano in sodobno podobo Slovenije!"

"Zakaj pa mislite," se je končno obrnil Slovenec, "da pijem?"