Zgodovinarka, mednarodno priznana znanstvenica in redna profesorica Univerze v Ljubljani za zgodovino Slovencev do konca 18. stoletja se je pri svojem znanstvenoraziskovalnem delu posvečala številnim vprašanjem iz slovenske starejše zgodovine, zgodovine srednjeveškega Primorja, gospodarske in socialne zgodovine ter vprašanjem predmodernega zgodovinopisja.

Karantanija je bila slovanska, ne slovenska

V luči tedna, ko smo praznovali 8. marec in se spraševali tudi o zapostavljenem položaju žensk v znanosti, Darja Mihelič pove, da kljub nesporni prevladi moških v znanstveni sferi, nikoli v življenju ni imela občutka manjvrednosti zaradi svojega spola. Njena pozornost in energija sta bili vedno usmerjeni v delo, ki ga je opravljala, in se s tovrstnimi predsodki preprosto ni ukvarjala. "Če se človek svojega dela loti z vso predanostjo in zvestobo, se na koncu, kljub morebitnim oviram, vedno izkaže, da je bilo vredno vsakršnega truda." Ob tem pa vendarle opozori na zanimiv podatek, da je na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani leta 1995 kot prva ženska pridobila naziv redne profesorice, še prej pa leta 1984 naziv prve docentke in nato izredne profesorice. Podatki o letnicah, ki govorijo sami zase.

Kdo je Darja Mihelič? Zgodovinski opus Darje Mihelič je obsežen in viden v slovenskem ter evropskem zgodovinopisju. Kljub temu je zaslužena nagrada zlati znak za Darjo Mihelič prišla kot veliko in lepo presenečenje, sploh ob dejstvu, da so jo za nagrajenko predlagali njeni bližnji sodelavci in izvedli nominacijo brez njene vednosti.

O sebi pove, da jo je svet knjig in znanja začel zanimati že zelo zgodaj. Ker jo je od nekdaj zanimalo veliko različnih področij, se je po končani gimnaziji odločala med študijem matematike, medicine, biotehnologije, jezikov in zgodovine. Študij zgodovine se ji sprva ni zdel prida ustvarjalno delo. Ko pa je "odkrila Piran", je ugotovila, da obstaja ogromno raziskovalnih področij, znotraj katerih je mogoče uporabiti lastno inventivnost.

Do nedavnega je bila predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa, ki je bil sprva usmerjen v raziskovanje starejše zgodovine. Njeno znanstvenoraziskovalno delo pa zajema analize latinskih in latinsko-italijanskih izvirnikov severnoistrskih mest srednjega in prvih stoletij novega veka. Njena številna dela obravnavajo zgodovino srednjeveškega Pirana, ki je edino južnoprimorsko mesto z ohranjenim mestnim arhivom. Ob tem se je lotila dolgotrajnega in s strani znanstvene politike pogosto podcenjevanega dela - objave korpusa najstarejših piranskih notarskih knjig. S pripravo objave se je začela ukvarjati že ob nastopu dela na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa in leta 1984 je izšel prvi zvezek z naslovom "Najstarejša piranska notarska knjiga (1281-1287/89)".

Kljub takratnemu prepričanju, da bo ostalo pri objavi enega zvezka, so sledile še štiri, peti je izšel leta 2009.

Tipi virov, s katerimi se Darja Mihelič ukvarja, so vsebinsko zelo bogati. Samo v notarskih knjigah, ki jim je posvetila ogromen del raziskovalnega časa, najdemo vrsto drobnih, vendar izjemno pomembnih podatkov, iz katerih lahko sklepamo o načinu življenja ljudi v tistem času.

Vendar delo Darje Mihelič ni ostalo zgolj pri raziskovanju vsakdanjega življenja. Na njenem odličnem poznavanju virov temelji vrsta razprav in zanimivih člankov, v katerih se je posvečala številnim socialnim in družbeno angažiranim vprašanjem.

Njena prva pomembna raziskava o Karantaniji v očeh srednjeveških in novoveških zgodovinarjev sega še v čas njenega študija in k tej tematiki se Darja Mihelič vrača vedno znova vse do danes, nazadnje z razpravo o retoričnih dodatkih v interpretacijah humanističnega zgodovinopisja na prostoru med Alpami in Jadranom. V svojih delih vedno znova opozarja, da je bila Karantanija gentilna kneževina, ki je imela svojo samostojnost do druge polovice 8. stoletja. V prvi fazi je Karantanija svojo samostojnost izgubila že pred sredino 8. stoletja, v drugi polovici 8. stoletja pa je izgubila tudi domačo dinastijo. Tisto, kar se pri pojmovanju Karantanije ideologizira, je, da se Karantancem pripisuje slovensko poreklo. Karantanija je bila slovanska, ni pa bila slovenska. Kot v svojih raziskavah ugotavlja Darja Mihelič, so dali slovanski predniki Slovencem eno izmed najbolj opaznih lastnosti naroda. Dali so nam jezik. Vendar smo Slovenci kljub slovanskemu jeziku dediči prostora, kjer se je skozi zgodovino izmenjavalo veliko različnih gospodarjev.

Kar je velikokrat ideologizirano, pravi, je dejstvo, da se Karantaniji pripisuje slovenskost v sodobnem pomenu. Temu ni tako, saj je slovenski narod danes nekaj povsem drugega, kot je bilo karantansko ljudstvo nekoč.

Zgodovina žensk

Ob nedavno perečem vprašanju Piranskega zaliva je Darja Mihelič napisala knjižico o piranskem ribolovnem območju skozi čas z naslovom "Ribič, kje zdaj tvoja barka plava". Kot sama pove, je monografijo napisala v prepričanju, da bo s svojimi izsledki morda pomagala pri reševanju tega problematičnega vprašanja. Vendar pri svojem raziskovanju in iskanju odgovorov na zastavljene dileme prepričljivih pravnih argumentov v prid Sloveniji ni našla.

Med drugim je preučevala tudi položaj žensk v predkapitalističnem času. Vprašanje položaja žensk v preteklosti je pritegnilo njeno pozornost in zanimanje že pred tridesetimi leti. V slovenskem zgodovinopisju so se raziskave o zgodovini žensk pojavile zelo pozno in Darja Mihelič je bila pravzaprav prva, ki se je podala na to pot.

Tudi to temo je raziskovala skozi piransko zgodovino. Zanimalo jo je predvsem, v kolikšni meri so se ženske v srednjem veku pojavljale v poslovnem življenju. Ob rezultatih analiz svojih virov je ugotovila, da so bile ženske, ki so samozavestno in samostojno delovale v javnem življenju, vdove. Kot je razvidno iz njenih raziskav, so bile poročene ženske v tistem času pod oblastjo svojih mož. Ženske, ki niso bile poročene, pa so ostajale pod okriljem očetov. Najbolj zgovorne vire za primorska mesta je pri svojem raziskovanju našla v statutih oziroma t.i. zakonikih mest, ki so bili značilni predvsem za mediteransko območje. Predpisovali so prakso, po kateri se je neko mesto upravljalo. V njihovih zapisih je odkrila podatke o odnosu med zakoncema in o dedovanju, iz katerih je razviden položaj žensk v tedanji družbi.

Danes se Darja Mihelič med drugim posveča projektu "Elenchus fontium historie Slovenicae urbanae". Gre za znanstvenokritično monografsko objavo ključnih virov zgodovine srednjeveških mest na Slovenskem. S projektom želi umestiti Slovenijo ob bok tistih evropskih držav, ki so s tako objavo že obogatile zakladnico svojih dosežkov na področju zgodovinopisja.

Kljub obsežnemu znanstvenoraziskovalnemu opusu pa mednarodno priznano znanstvenico čaka še ogromno zanimivih izzivov. Poleg temeljnih raziskav slovenske kulturne preteklosti so pred njo še dva neobjavljena zvezka notarskih zapisov in monografija o Karantaniji skozi historiografska spoznanja novoveškega zgodovinopisja. Ko se ozre v svojo preteklost in pogleda v prihodnost, pa nam Darja Mihelič zaupa še eno izmed svojih želja: "Nekoč bi rada napisala zgodovino Pirana." Zgodovino mesta, kjer se je njeno raziskovalno delo začelo. Zgodovino kraja, ki ima v njenem življenju prav posebno mesto.