Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, minister za visoko šolstvo Gregor Golobič, ministrica za gospodarstvo Darja Radić in državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo Alenka Kovšca so na novinarski konferenci na vladi prvi dan referendumske kampanje o zakonu o malem delu vnovič izpostavili prednosti, ki jih po njihovem prinaša zakon.
Vsi vladni predstavniki so izpostavili zlasti več pravic, ki jih zakon prinaša delavcem priložnostnih in občasnih del. Zakon bo, trdijo v nasprotju z nasprotniki malega dela, prinesel tudi več rednih delovnih mest, po njihovih ocenah že v prvem letu izvajanja zakona okoli 10.000. Na tem mestu izpostavljajo omejitve in obdavčitev malega dela. Z zakonom bodo pridobili vsi, ki bodo malo delo lahko opravljali, tako upokojenci kot študentje in brezposelni, so prepričani predlagatelji malega dela. Minister za delo ocenjuje, da zakon ne bo povzročal prehajanja rednih zaposlitev v malo delo, tudi zato, ker začasna in priložnostna dela niso primerna za delodajalce v smislu rednega dela. Prav tako zakon določa omejitve, tako za malega delavca kot delodajalca.
Malo delo prinaša možnost dodatnega zaslužka, pridobivanja delovnih izkušenj, je tudi pot do delodajalcev, zagotavlja pravice iz vplačila prispevkov ter določa minimalno urno postavko, poudarja Svetlik. Z malim delom se ureja tudi trg delovne sile v smislu zagotavljanja rednih delovnih mest, pa pravi Radićeva, saj po njenih besedah študentsko delo danes ustvarja "nenormalno situacijo", ko podjetja namesto rednega zaposlovanja najemajo študente. Zakon je z vidika gospodarstva po njeni oceni sprememba na bolje. Med drugim bo, pravi, pripomogel k varni prožnosti na trgu delovne sile, ki je eden od elementov zagotavljanja konkurenčnosti v poslovnem okolju.
Golobič: Ohranjena bo dostopnost do študija
Po Golobičevih besedah bo z malim delom še vedno ohranjena dostopnost do študija, ob čemer je izpostavil zakon o štipendiranju, ki po trditvah vlade zagotavlja več in višje štipendije. Spomnil je tudi na nacionalni program visokega šolstva, ki ga je vlada v četrtek poslala v parlamentarno proceduro. Zakon o malem delu je po Golobičevih besedah usklajen z nacionalnim programom. Eden glavnih ciljev je namreč z različnimi ukrepi povečati učinkovitost študija. Opozoril je na visoko število fiktivnih vpisov in dolgo dobo študija. Razumna omejitev dela študentov pa po ministrovih ocenah pomeni več časa za študij.
Kovšca je spomnila na raziskavo, ki je pokazala, da je začasna zaposlenost med mladimi na prvem mestu v EU, delo za nedoločen čas med mladimi pa se je v zadnjih desetih letih razpolovilo. Delež mladih brezposelnih se je dvignil, izpostavlja državna sekretarka. V tem vidi vlada argumente in priložnost, da zakon to področje ureja tako, da bo delo na enakopraven način dostopno tudi mladim. Geslo referendumske kampanje vlade za zakon je "Za spremembo na bolje". Na vprašanje, kako verjetno je, da zakon na referendum pade zaradi nizke podpore sami vladi, pa Golobič odgovarja, da je zakon vsebinsko opredeljen in da bo ta vsebina po njegovem na koncu kampanje prevladala.
Če bo zakon padel, pa "vlada ne misli stati križem rok" kar zadeva urejanja tega področja, je zagotovil Svetlik. Ob tem priznava, da je kar nekaj študentov tudi v državni upravi. Vendar po njegovih besedah država zaradi zakona ne bo "v stanju" teh študentov redno zaposliti, saj ima v načrtu krčenje števila zaposlenih.
Semolič: Zakon o malem delu je delo brez delavskih pravic
Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) bo za kampanjo namenila največ 30.000 evrov, je povedal vodja sindikatov Dušan Semolič. Nagovarjali pa bodo vse, ki jih bo zakon o malem delu prizadel. Po njegovem mnenju je ta škodljiv tako za mlade in upokojence kot tudi za delavce in brezposelne, saj "ta zakon ponuja delo brez delavskih pravic". Semolič je povedal, da je treba preprečiti, da zakon o malem delu stopi v veljavo, saj bo povzročil veliko škodo družbi in delavcem. Kot je dodal, je med brezposelnimi veliko mladih, ki živijo v negotovosti zaradi pomanjkanja služb. Ob tem rabijo takšno delo, pravi Semolič, ki jih bo z zakonom o delovnih razmerjih ščitil. Namesto tega pa jim vlada ponuja malo delo, ki naj bi privedlo do fleksibilizacije trga na račun varnosti, meni prvi sindikalist.
Semolič ob tem dodaja, da je že sedanji zakon o delovnih razmerjih dokaj fleksibilen, saj vsebuje možnosti dela za določen čas, za skrajšani delovni čas ipd. Vendar kljub temu do neke mere še vedno ščiti delavce, medtem ko bo zakon o malem delu s predvidenim delom preko napotnice šel v nasprotno smer, meni Semolič. Gre namreč za uvajanje nove oblike dela brez pravic do dopusta, bolniškega nadomestila, raznih dodatkov, malice, odpravnin in regresov. Semolič poudarja, da bo v bistvu to "izredno cenena delovna sila".
Še en negativni vidik novega zakona je, da bodo zaposleni preko malega dela zaradi nizkih dohodkov primorani delati več različnih malih del. Enkrat po vstopu v malo delo pa bodo zaposleni težko dobili delo za nedoločen čas. Posledica bo po predvidevanjih Semoliča veliko število mezdnih delavcev. Samostojni svetovalec ZSSS za socialno področje Goran Lukič je poudaril, da je zakon o malem delu interesni zakon, ker je pogojen z interesi delodajalcev, da posvojijo kitajski poslovni model. Tako bodo brezposelne spremenili v poceni delovno silo. Glede vladne kampanje pa Lukič pravi, "da je perverzno, ko si vlada z davkoplačevalskim denarjem plačuje kampanjo, s katero nam krati naše pravice in promovira protidelavski zakon".
