Profesor na omenjeni fakulteti Maks Tajnikar poudarja, da je devet odstotkov bdp, kolikor ga Slovenija namenja za zdravstvo, premalo. Po njegovem mnenju bi morali prispevati med 10 in 11 odstotkov bdp, če bi hoteli imeti zdravstvo, kakršnega pričakujemo in hočemo. Hkrati priznava, da slovenska ekonomija tega ne bi prenesla.

Ob tem dodaja, da je danes nerealno pričakovati povečanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Po njegovem mnenju je možno največ denarja dobiti iz žepa prebivalcev, vendar moramo dati denar tja, kjer so ga ljudje pripravljeni dati. "In ne bodo ga pripravljeni dati v javno zdravstveno mrežo, pač pa v zasebno," je prepričan Tajnikar.

Tudi predsednica upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Tatjana Čerin če se strinja, da bo moral posameznik za zdravstvo vse več prispevati iz lastnega žepa. Ob tem pričakuje, da se bo zasebna zdravstvena dejavnost v prihodnje še bolj razvijala. Vsekakor pa je po njenem mnenju treba izločiti določene storitve iz košarice pravic.

Minister za zdravje Dorjan Marušič je ponovil tezo o izžeti pomaranči; pravi, da večjih dodatnih rezerv znotraj zdravstvenega sistema ne moremo več iskati. Za prihodnja leta napoveduje dodatni vložek v zdravstvo v višini 30 milijonov evrov na letni ravni, s čimer bi omogočili več zdravstvenih storitev ter posledično skrajšali čakalne dobe.

Njegova usmeritev k nadgradnji in finančni vzdržnosti zdravstvenega sistema je prevetritev košarice pravic, vertikalno povezovanje ravni zdravstvenega sistema, združevanje uprav ter reorganizacija na področju zdravstvenega zavarovanja, to je združitev dopolnilnega ter obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Izvršni direktor zdravstvenih zavarovanj pri Adriatic Slovenici Dušan Čebohin je zavrnil navedbe ministrstva, da prostovoljne zdravstvene zavarovalnice za svoje delovanje porabijo 70 milijonov evrov letno. Po njegovih podatkih namreč ti stroški vseh treh zavarovalnic znašajo 45 milijonov evrov.

Marušič je pojasnil, da so podatki v tezah nadgradnje uradni. Znova je poudaril, da je veliko lažje in bolje upravljati denar iz enega naslova. Kot pravi, lahko prostovoljne zavarovalnice ponudijo veliko storitev, zgledi za to so na voljo v sosednjih državah.

Sicer pa minister poudarja, da so zasebna sredstva v zdravstvu predvsem za to, da zmanjšujejo nepotrebno povpraševanje po zdravstvenih storitvah. Ne morejo biti namenjena omogočanju dostopnosti, je prepričan.

Direktor Splošne bolnišnice Jesenice Igor Horvat je podprl usmeritev k povezovanju bolnišnic. Po njegovem mnenju je na primer ena bolnišnica za Gorenjsko dovolj.