V njegovih očeh je bilo kar nekaj časa po neljubem dogodku opaziti tako žalost kot jezo. Videti je bilo, kot da mu je zmanjkalo motiva, kajti za rojenega zmagovalca, ki zna z eno potezo odločiti tekmo, je bilo zgolj suhoparno treniranje in spremljanje tekem s tribune sila mukotrpno.

"To je bilo eno mojih najtežjih obdobij. Hokej igram že od četrtega leta starosti, drugega niti ne znam, in ni težjega, kot da ti nekdo vzame pravico do igre, ki jo igraš z ljubeznijo," je položaj slikovito opisal Andrej Hebar, in dodal, da ni niti za sekundo pomislil, da bi postavil palico in drsalke v kot, se je pa skorajda že sprijaznil, da v letošnji sezoni hokeja ne bo več igral. Toda po novem letu se je le našla rešitev za slovenskega reprezentanta. S pomočjo direktorja Olimpije Matjaža Seklja in slovaškega agenta, ki živi v Združenih državah Amerike, priporočil mu ga je soigralec v Tivoliju Petr Šachl, se mu je nenadoma odprla nova pot, velike priložnosti za igranje v Coloradu pa ni izpustil iz rok. Razložil nam je, da je v tamkajšnji ligi CHL (na drugi strani celine po NHL in AHL tretja po kakovosti) znova zaživel in se po dolgem času spet počuti kot hokejski gospod.

"Takšnega sprejema resnično nisem pričakoval. Že malenkosti ti dajejo občutek, da nekaj veljaš. Naj zgolj omenim, da imamo v klubu skupne zajtrke, v slačilnici ima vsak igralec svojo britvico, na tekme se vozimo z letalom, vsi naši domači dvoboji so razprodani, priskrbeli so mi veliko hišo... Res imam srečo, da sem v tem klubu, ki velja za najbolj organiziranega v tekmovanju," je navdušeno pripovedoval 26-letni Hebar, ki je na potovanju proti Coloradu doživel kar nekaj hladnih tušev. "Takrat je šlo vse narobe. Najprej je bil let iz Frankfurta odpovedan. Ko sem mislil, da se bom končno odpravil, nisem imel potrjenega vizuma. Seveda sem zaplet skušal rešiti kar se da hitro po internetu, a je tudi ta mrknil, vendar se je na koncu na srečo vse rešilo," se Hebar še danes čudi vsem peripetijam na poti.

Ljubljančan ob vseh dogodivščinah, ki se v obljubljeni deželi kar vrstijo, kajpak ni pozabil na nekdanje soigralce pri Olimpiji, ki se v četrtfinalni seriji EBEL merijo s Salzburgom, torej klubom, ki ga ima Hebar v slabem spominu. "Seveda spremljam njihove predstave po internetu. Malce slabše jim kaže, a še vedno upam na zasuk," pravi Hebar, ki ima o salzburškem trenerju Pierru Pageju, ki je bil v vlogi razsodnika glede njegove kazni, skorajda že zaničevalno mnenje. "Ta gospod je rahlo umsko prizadet. Kaj vse si dovoli! Prav zanimivo je, da ga ni še nihče nokavtiral. Vse, kar se je dogajalo, je zraslo na njegovem zelniku, gre za neokusno avstrijsko kuhinjo," je sopihal hokejist Colorada.

Ko so v njegovem novem klubu videli posnetek že kar zloglasnega incidenta v Mozartovem mestu, so se le prijeli za glavo. "V Ameriki povsem drugače dojemajo hokej. Trener, njegov strokovni štab in soigralci so stopili v moj bran in me vprašali, ali smo v Evropi malo nori. Vsi so mi dejali, da sem pravilno reagiral, saj me je hotel Puschnik poškodovati. Veste, tukaj v Ameriki je pretep sestavni del igre. Več je kontakta, ko imaš plošček, moraš vedno paziti, da te nekdo ne 'nasadi' od zadaj, pa tudi trenerji zahtevajo, da se igra na telo," je povedal Hebar in razložil, da imajo v Coloradu na klopi dva pretepača, saj skorajda vsako drugo tekmo zapojejo pesti, občinstvo pa ob pretepaškem plesu pade v delirij.

Hokejska saga v ligi EBEL: Deset tisoč pljunkov v ocean