Ali je bi to skok sezone?
Dočakal sem ga, ko je bilo najbolj potrebno. Že na srednji napravi sem prvi dan skakal podobno, na tekmah pa se mi je izšlo.
Bronasto ekipno kolajno ste osvojili že na olimpijskih igrah leta 2002 v Salt Lake Cityju.
Občutki so enaki. Skozi sezono so bili vzponi in padci. Ljudje včasih ne vidijo, koliko moramo prestati, pa pri tem ne mislim le treningov, ampak je veliko stvari, za katere bi morali drugi poskrbeti, mi pa si ne moremo tega privoščiti. Upam, da se bodo po kolajni težave na smučarski zvezi uredile in bomo imeli boljše pogoje za delo, sicer bomo stalno povprečni, medtem ko konkurenca raste.
V letošnji sezoni nikakor niste ujeli uspehov, s katerimi ste lani postali deseti skakalec svetovnega pokala.
Ko ne gre, drek na kup leti. Upam, da sem se zdaj izmotal iz začaranega kroga. Kolajna je poplačilo za trud. Iz vsake sezone se nekaj naučim. Imam velik motiv za delo, zato včasih celo pretiravam v želji po uspehu in me morata miriti Zupan v ekipi, doma pa žena. Posebna zahvala tistim, ki niso v ospredju, to so fizioterapevt Samuel Paljek, kondicijski trener Matjaž Polak, klubski trener Jani Grilc in bioenergetik Brane Skubic. Kolajno posvečam vsem, ki so pripomogli k uspehu, včasih je dovolj že spodbudna beseda, ki velikokrat pomeni največ.
